Jedro

Predlog se zavrže. Predlagatelj vprašanj v predlogu za dopustitev revizije sploh ne zastavi. Na zakonske razloge za dopustitev revizije se sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar pa ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano. Čeprav tožnik sodbi sodišča druge stopnje očita tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa le-teh v predlogu nato ne konkretizira.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bili toženci dolžni tožniku plačati: prvi toženec 19.929,25 EUR, drugi toženec 22.972,82 EUR ter tretja toženka in četrti toženec vsak po 12.533,73 EUR ter mu povrniti pravdne stroške. Tožniku je naložilo, da tožencem povrne njihove pravdne stroške.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.V predlogu za dopustitev revizije tožnik navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Toženci naj bi se ob etažiranju nepremičnine protipravno obogatili. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca gradbene stroke, da bi ocenil za koliko je bil tožnik v tem postopku oškodovan. Sodišče pri etažiranju spornih nepremičnin ni upoštevalo, da je bil tožnik na podlagi sklepa o dedovanju tudi solastnik nepremičnin do 2/3. Posest nepremičnin je bila sporna, toženci pa so se ves čas zavedali, da uživajo tudi tožnikove solastne deleže, zato jih niso mogli priposestvovati. Tožnik je skupno oškodovan za 60.424,53 EUR, kolikor znaša denarna protivrednost deležev, ki so jih protipravno dobili toženci. Nemogoče je, da bi toženci pridobili lastninsko pravico na posameznih delih hiše s priposestvovanjem, saj so se pravni predniki sedanjih lastnikov dolga leta tožili glede lastnine. Sodišče je tudi zmotno navajalo možnost uveljavljanja dodatnih zahtevkov po 35. členu ZVEtL-1 v pravdi, saj bi se morala vsa sporna vprašanja glede eventualnih doplačil urediti v postopku etažiranja.

4.Predlog ni popoln.

5.Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev; kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati ter na tako predstavljen problem tudi navezati konkretno, izpodbijano odločitev. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje.

7.Predlagatelj vprašanj v predlogu za dopustitev revizije sploh ne zastavi. Na zakonske razloge za dopustitev revizije se sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar pa ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano. Čeprav tožnik sodbi sodišča druge stopnje očita tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa le-teh v predlogu nato ne konkretizira.

8.Predlog je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 541/2020 in številne druge.