Jedro

Po 74. členu ZZad je z uveljavitvijo ZZad premoženje, ki so ga imele zadruge, postalo zadružno premoženje, torej to premoženje, tudi če ga je zadruga kasneje razdružila in je bilo preneseno na pravno osebo izven zadružne oblike organiziranosti, ne more biti predmet vračanja po 65. členu ZZad.

Izrek

I. Reviziji prizadete stranke A. d.o.o. se ugodi, izpodbijana sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, U 497/2007-11 z dne 18. 3. 2008, se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 tožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani upravni akt tožene stranke z dne 13. 8. 2007, odpravilo in s sodbo odločilo o stvari tako, da je pritožbo zavezanca za vračilo spornega zadružnega premoženja (prizadete stranke v tem upravnem sporu) zavrnilo. S tem je postala pravnomočna odločitev Upravne enote Radlje ob Dravi z dne 30. 11. 2006. S to odločbo je bilo odločeno, da mora zavezanec A. d.o.o., upravičenki B. z.o.o., vrniti v last in posest tam navedene nepremičnine.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je pravni prednik zavezanca A. d.o.o., to je TOZD C., ki je bil TOZD znotraj Zadruge D. Slednji je na podlagi Samoupravnega sporazuma o delitvi nepremičnin z dne 28. 9. 1987, ki je predstavljal sporazum o statusnem preoblikovanju kmetijske zadruge D. (v nadaljevanju Zadruga D.), pridobil nepremičnine. Ker po določbi prvega odstavka 65. člena Zakona o zadrugah – ZZad obstaja pravica do vrnitve tudi tistega premoženja, ki je bilo iz zadružnega premoženja preneseno na drugo pravno osebo, sta v obravnavanem primeru tako tožena stranka kot upravni organ prve stopnje zavzela pravilno pravno stališče, da je podana pravna podlaga za vrnitev tega zadružnega premoženja. Neutemeljene so navedbe prizadete stranke, da pri prenosu spornih nepremičnin na drugo pravno osebo na podlagi samoupravnega sporazuma o delitvi nepremičnin ne gre za prenos premoženja v smislu prvega odstavka 65. člena ZZad. Po podatkih sodnega registra je Kmetijska zadruga X. (sedaj B. z.o.o.) pravni naslednik TZO Y., ki je obstajala kot TZO v sestavi Zadruge D. vse do leta 1992, ko se je organizirala v KZ X. Zadruga D. je pravni subjekt, ki v dejanskem in poslovnem smislu več ne živi (nima premoženja, nima organov, ne posluje) in je vpisan v sodni register zgolj zaradi nedoslednosti oziroma dejstva, da ni bilo formalnega predlagatelja izbrisa tega pravnega postopka. To pa ne more predstavljati tiste relevantne okoliščine, zaradi katere tožeči stranki glede na podatke sodnega registra v smislu 2. točke prvega odstavka 66. člena ZDen ne bi bilo mogoče priznati položaja upravičenega vlagatelja zahtevka za vračilo zadružnega premoženja. Zato v zvezi z vprašanjem aktivne legitimacije tožeče stranke pritrjuje stališču organa prve stopnje, ki je upoštevaje pravne in dejanske ugotovitve v zvezi z obstoječim vpisom Zadruge D. v sodnem registru štel, da ta pravni subjekt ne obstaja in ob siceršnjem izpolnjevanju vseh drugih pogojev, ki jih ZZad določa glede vračanja zadružnega premoženja, odločil tako, da se zadružno premoženje vrne tožeči stranki.

3. Prizadeta stranka v tem upravnem sporu vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava, dovoljenost revizije pa utemeljuje na določbah vseh treh točk drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede upravičenosti tožeče stranke za vložitev zahtevka za vračilo zadružnega premoženja - aktivne legitimacije po 66. členu ZZad poudarja, da sta tožena stranka in Upravno sodišče RS v predhodnih postopkih upravnemu organu prve stopnje že naložila, da mora ugotoviti, ali je vlagatelj res pravni naslednik Zadruge D. Ugotovljeno je, da sta tožeča stranka in družba A. d.o.o. nastali na podlagi preoblikovanja Zadruge D., ki pa ni prenehala delovati in je še vedno vpisana v sodni register kot samostojna pravna oseba, kar ni sporno. Ugovarja ugotovljenem pravnem nasledstvu ter pritrjuje stališču tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena zahtevati vrnitve zadružnega premoženja. Sodišče prve stopnje je pri tem zmotno uporabilo materialno pravo, saj se ustanovitev in prenehanje pravnih subjektov v pravnih postopkih vselej ugotavlja zgolj na podlagi podatkov sodnega registra in se presoja po predpisih statusnega prava. Glede utemeljenosti samega zahtevka za vrnitev meni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da so bile nepremičnine na družbo A. d.o.o. prenesene brez nadomestila, kar bi pomenilo, da obstoji obveznost do vrnitve. Uveljavlja tudi bistvene kršitve določb postopka, in meni, da izpodbijana sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato je pomanjkljiva in nerazumljiva. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tega postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Na revizijo je odgovorila tožena stranka. V odgovoru je navedla le, da vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in obrazložitve sodbe U 497/07 ter predlaga, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki:

5. Revizija je utemeljena.

6. Sodišče je revizijo dovolilo na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Revizijo kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje je po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 dopustno vložiti le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. ZZad glede vračanja premoženja v 65. členu določa, da se premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki je bilo po 9. 5. 1945 brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike, v skladu s tem zakonom vrne zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov oziroma zadružnim zvezam. V skladu z določbo 66. člena pa lahko vračilo oziroma razdružitev premoženja iz 65. člena uveljavlja zadružna organizacija oziroma organizacija kooperantov, ki ji je bilo po 9. 5. 1945 premoženje brez nadomestila podržavljeno ali brez nadomestila preneseno na drugo pravno osebo, če pa takšne zadružne organizacije oziroma organizacije kooperantov ni, pa zadruga oziroma organizacija kooperantov, ki je njen pravni naslednik. Po določbi 65. člena ZZad gre torej za vračanje premoženja, podržavljenega v času po 9. 5. 1945 do uveljavitve ZZad.

9. V obravnavanem primeru pa je po presoji Vrhovnega sodišča sporno že to, kdaj sta se tožeča stranka in prizadeta stranka reorganizirali in razdružili premoženje. Iz izpodbijane sodbe in izpodbijanih odločb ter priloženih listin izhaja, da je bilo v sodni register dne 10. 7. 1992 vpisano prenehanje TZO Y. (v sestavi Zadruge D.), ki se je organizirala v Kmetijsko zadrugo X. (ter se konec leta 2001 združila v B. z.o.o.) ter dne 20. 11. 1992 vpisan izbris TOZD C. zaradi ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v zadružni lastnini A. d.o.o.. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, pa ni razviden datum sklepov o izločitvi. Ta pa je pomemben za presojo, ali se za obravnavane izločitve in prenose premoženja lahko uporablja 65. člen ZZad.

10. V okviru prehodnih določb ZZad je v prvem odstavku 74. člena določeno, da premoženje obstoječih zadrug in delovnih organizacij kooperantov, temeljnih organizacij v zadrugah, katerih sklep o izločitvi ni postal veljaven (do uveljavitve ZZad), sestavljenih zadrug in zadružnih zvez postane zadružno premoženje. Po tej določbi je torej z uveljavitvijo ZZad premoženje, ki so ga imele zadruge, postalo zadružno premoženje, torej to premoženje, tudi če ga je zadruga kasneje razdružila in je bilo preneseno na pravno osebo izven zadružne oblike organiziranosti, ne more biti predmet vračanja po 65. členu ZZad.

11. Postavlja se torej vprašanje, ali je bil sprejet sklep o izločitvi iz Zadruge D. pred uveljavitvijo ZZad ali po njej. ZZad je začel veljati 28. 3. 1992 in glede na datum vpisa statusnih sprememb v sodni register bi bilo mogoče sklepati na to, da je prišlo do statusnih sprememb in prenosa premoženja po uveljavitvi ZZad, vendar pa se o tem ne upravni organ ne sodišče prve stopnje nista opredelila. Če je prišlo do statusnih sprememb in posledičnih prenosov premoženja po tem, ko je bila v skladu z ZZad v zadrugah ponovno vzpostavljena zadružna lastnina in upravljanje zadrug s strani zadružnikov, za vračanje nekdanjega zadružnega premoženja po določbi 65. člena ZZad ni več pravne podlage. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako zaradi zmotne uporabe materialnega prava (74. in 65. člen ZZad) bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni razvidno, kdaj in na podlagi katerih listin je bil opravljen vpis navedenih statusnih sprememb v sodni register.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1 s sklepom reviziji ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo sojenje, saj je ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe.

K II. točki:

13. Revident je priglasil tudi stroške revizijskega postopka. Ker je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 25. členom ZUS-1).