Jedro

Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z napadeno zamudno sodbo je sodišče naložilo tožencema, da tožniku v petnajstih dneh nerazdelno plačata 12.631,55 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.5.2013 dalje, tožbeni zahtevek za znesek 1.618,24 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.5.2013 dalje je zavrnilo.

2. Zoper sodbo se je pritožil drugi toženec, obenem s pritožbo pa je podal tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da iz sodbe izhaja, da naj bi bila tožencu tožba vročena 22.5.2014, a temu ni tako. Tožba tožencu ni bila nikoli vročena. Sodno pošiljko je očitno dvignila toženčeva stara mati L. H. Tako je podana bistvena kršitev določb ZPP po 8. točki prvega odstavka 339. člena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je s sklepom z dne 13.10.2013 odločilo prvo sodišče in predlog zavrnilo iz razloga, ker toženec zatrjuje, da mu tožba sploh ni bila vročena. V primeru, da to drži, niso izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Sklep je postal pravnomočen dne 7.11.2014. 5. Pritožbeno sodišče je odločalo le o pritožbi toženca zoper zamudno sodbo z dne 7.7.2014. Pritožnik sodišču očita, da mu tožba ni bila vročena, zato tudi ni mogel nanjo odgovoriti. Iz spisa pa nedvomno izhaja, da je tožbo na pošti - poštno okence, enote X., 22.5.2013 prevzela L. H. - stara mama toženca. Da je dejansko ona osebno prevzela pošiljko izhaja iz pripombe vročevalca. Prevzemnica se je izkazala z osebno izkaznico Upravne enote. Delavka na pošti T. M. je potrdila, da podatke o prevzemu zabeležijo na povratnici zato, ker se je prevzemnica izkazala s pooblastilom, ki ni bilo overjeno. Neoverjenih pooblastil pa pošto ne hrani. Opisani način vročitve je v skladu s sedmih odstavkom 142. člena ZPP, ki pravi, da se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Po povedanem velja, da je bila tožba vročena tožencu dne 22.5.2014. Ni dvoma, da toženec na tožbo ni odgovoril. Sodišče je na podlagi trditev in dokazov, ki jih je priložil tožnik ugotovilo, da sta toženca odgovorna za škodo, ki sta jo povzročila tožniku s kaznivim dejanjem zaradi katerega sta bila tudi pravnomočno obsojena. Tožnik je škodo, ki mu je nastala tudi že poravnal (priloga A5). Tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost zahtevka pa izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (318. člen ZPP).

6. Toženec v pritožbi trdi le to, da mu tožba ni bila vročena. Temu ugovoru ni slediti, kar je pritožbeno sodišče obrazložilo že zgoraj v točki 5. Drugih pritožbenih razlogov pritožba ne vsebuje, zato je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP opravilo le uradni preizkus izpodbijane sodbe, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).