Jedro

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila pokojninska osnova za izračun starostne pokojnine izračunana pravilno in zakonito. Toženec je namreč v pokojninsko osnovo utemeljeno upošteval plače, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke po povprečni stopnji davkov in prispevkov v RS, in ustrezno upošteval tudi valorizacijske količnike ter količnik 0,732, ki predstavlja valorizacijski količnik za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 za izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2012, za leto 2011. Starostna pokojnina je bila odmerjena v pravilni višini, to je v višini 88,8 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1996 do leta 2013. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb toženca in priznanje pravice do starostne pokojnine v višjem znesku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 15. 9. 2014 in št. ... z dne 30. 6. 2014 ter priznanje pravice do višje starostne pokojnine.

2. Proti sodbi se pritožuje tožnica. Navaja, da je razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino 1 : 4, sistem pa še vedno temelji na medgeneracijskem sožitju. Ker osnova za izračun pokojninske osnove ni več neto, temveč bruto plača, izračunana s koeficientom povprečne stopnje davka in prispevka, so oškodovani vsi zavarovanci z davki in prispevki pod 35,54 %. Sama je bila za leto 2010 tako oškodovana za 175,05 EUR pokojninske osnove, kar je protiustavno. Določila ZPIZ-2 so glede na pred letom 2000 veljavne predpise o neto plači v nasprotju s 14. in 50. členom Ustave RS. Opozarja na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015. Ne strinja se niti z valorizacijskimi količniki, niti s količnikom 0,732, zaradi katerih je njena pokojnina nižja. Meni, da materinstvo oziroma starševstvo v pokojninskem sistemu ni vrednoteno, kar je diskriminatorno. Kot mati treh otrok zaradi porodniških in bolniških odsotnosti ni mogla napredovati. V letih 1997 in 1998 je imela tudi več nadur, kot pa jih je upošteval toženec. Prav tako je bila oškodovana za čas, ko je bila brezposelna. Meni, da bi se morala v pokojninsko osnovo za čas brezposelnosti upoštevati plača za predhodno leto.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

K predmetu sodne presoje

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 15. 9. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 30. 6. 2014, s katero je bila tožnici priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 896,69 EUR od 1. 2. 2014 dalje. Do dneva uveljavitve pravice je dopolnila 58 let starosti in 39 let, 6 mesecev in 15 dni pokojninske dobe. Pokojnina je bila odmerjena v višini 88,8 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1996 do leta 2013. Spor se torej nanaša na odmero starostne pokojnine oziroma na izračun pokojninske osnove.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je bila pokojninska osnova izračunana pravilno in zakonito. Toženec je namreč v pokojninsko osnovo utemeljeno upošteval plače, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke po povprečni stopnji davkov in prispevkov v RS, in ustrezno upošteval tudi valorizacijske količnike ter količnik 0,732. 7. Tožnici je bila pravica do starostne pokojnine priznana na podlagi prehodne določbe 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami), ki ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine. Čeprav je zahteva za priznanje pravice vložena že v času veljavnosti ZPIZ-2(1) , se lahko določene kategorije oseb ob izpolnjenih pogojih po tej določbi upokojijo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, torej po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Po 1. odstavku 394. člena ZPIZ-2 se tako lahko po ZPIZ-1 upokoji zavarovanec, ki je bil 31. 12. 2012 uživalec denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti oziroma predpisih o urejanju trga dela, in je to pravico užival vse do izteka obdobja, za katerega mu je bila dodeljena, ali mu je ta pravica po teh predpisih mirovala, ker je bil vključen v javna dela in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

8. V tem primeru se pravica do starostne pokojnine prizna pod pogoji, določenimi v 36. členu ZPIZ-1, odmerni odstotek pa se določi skladno s 409. členom ZPIZ-1. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje in pred njim že toženca, da se pokojninska osnova oblikuje na način, določen v 39. členu ZPIZ-1, pri tem pa se uporabijo valorizacijski količniki, določeni v 35. členu ZPIZ-2, in dodatno še količnik 0,732 iz 8. odstavka 394. člena ZPIZ-2. K preračunu bruto plače v neto vrednost za izračun pokojninske osnove

9. Po 1. odstavku 39. člena ZPIZ-1 se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. V 4. odstavku 39. člena ZPIZ-1 pa je določeno, da se za izračun pokojninske osnove po tem zakonu vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Te stopnje po 5. odstavku 39. člena ZPIZ-1 ugotovi in določi minister, pristojen za finance. Povprečne stopnje davkov in prispevkov oziroma iz njih preračunani količniki za preračun bruto osnove v neto vrednost so objavljeni v Uradnem listu RS. Povprečno mesečno neto osnovo za posamezno koledarsko leto se izračuna tako, da se povprečno mesečno bruto osnovo tega leta deli s količnikom, ki izraža višino povprečne stopnje davkov in prispevkov. Pri izračunu pokojninske osnove se torej ne upošteva zneskov dejanskih neto plač, kot jih je prejel zavarovanec, ampak plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Tako preračunane plače oziroma osnove pa se, kot pravilno ugotavlja tudi pritožnica, lahko razlikujejo od dejansko prejetih neto plač.

10. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-281/2009 z dne 22. 11. 2011 v zvezi z neustavnostjo 4. odstavka 39. člena ZPIZ-1, ko ga je presojalo z vidika 2. člena Ustave RS, že izreklo, da ni v nasprotju z ustavo. Takšno onetenje bruto plače pa po stališču pritožbenega sodišča ne posega niti v ustavno zagotovljeno pravico do pokojnine, ki je del pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje namreč temelji na načelih solidarnosti in vzajemnosti.(2) S tem pa ni kršeno niti načelo enakega obravnavanja zavarovancev iz 14. člena Ustave RS. Enako določbo za izračun pokojninske osnove je namreč vseboval že do 31. 12. 1999 veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92; Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami), ki je v 44. členu določal, da so se za izračun pokojninske osnove vzele plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki so se obračunavale in plačevale po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, ki jih je ugotovil in določil minister, pristojen za finance. Že v prehodni določbi 311. člena ZPIZ/92 je bilo izrecno določeno, da se pri izračunu pokojninske osnove za čas do 31. 12. 1990 prejete plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih. Enako določbo pa vsebuje tudi ZPIZ-1 v 1. odstavku 408. člena. Pred 1. 4. 1992 je bilo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja urejeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/83; Ur. l. SRS, št. 27/83 s spremembami), ki je v 20. členu določal, da se je pokojninska osnova izračunala z upoštevanjem osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Če je osnovo za odmero prispevkov predstavljal zavarovančev osebni dohodek, se je pokojninska osnova izračunala z upoštevanjem osebnega dohodka, zmanjšanega za plačane prispevke in davke iz osebnega dohodka. Za izračun pokojninske osnove se je tako pred uveljavitvijo ZPIZ/92 upoštevala plača v neto znesku, vse od uveljavitve ZPIZ/92 dalje pa bruto plača, preračunana s količnikom povprečne stopnje davkov in prispevkov v neto zneske. ZPIZ-2 ohranja že uveljavljen neto sistem in preračun bruto osnov v neto vrednost. Tudi po 2. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se namreč za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

11. Zatrjevano nezakonito in celo protiustavno oblikovanje pokojninske osnove od plač, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšani za davke in prispevke po povprečni stopnji davkov in prispevkov v RS, in s tem v zvezi tudi sklicevanje na Ustavno odločbo št. Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015, zato ni utemeljeno. Za izračun pokojninske osnove z upoštevanjem dejansko prejetih neto plač, za kar se zavzema pritožnica, ni nobene podlage. Toženec je pri izračunu pokojninske osnove upošteval podatke o plačah, kot izhajajo iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica pa niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni zatrjevala, še manj dokazovala, da so ti podatki napačni.

K valorizaciji neto vrednosti plač za izračun pokojninske osnove in preračunu pokojninske osnove s faktorjem 0,732

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na uporabo valorizacijskih količnikov. ZPIZ-2 je v prehodni določbi 8. odstavka 394. člena namreč izrecno določil, da se upravičencem iz prejšnjih odstavkov 394. člena, ki pridobijo pravico do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega zakona, pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, torej ZPIZ-2, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Enako je določeno tudi za zavarovance, ki so že do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, vendar te pravice v času veljavnosti ZPIZ-1 niso uveljavljali.(3) Tudi v teh primerih se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s ZPIZ-2, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Zato je toženec utemeljeno uporabil valorizacijski količnik iz 35. člena ZPIZ-2, ki pa je določen drugače kot valorizacijski količnik iz 47. člena ZPIZ-1. Po formuli za izračun količnika, določeni v 35. členu ZPIZ-2, je količnik za zadnje koledarsko leto pred letom, v katerem sicer veljajo vsakokratni količniki, vedno 1,00. Določi se tako, da se povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki, deli s povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto. Zaradi tega se povprečna osnova iz tega leta upošteva v dejanskem znesku, druge pa se valorizirajo.(4) Z uveljavitvijo ZPIZ-2 pa so glede na prej veljavne valorizacijske količnike iz 47. člena ZPIZ-1, ki so bili vezani na gibanje povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, pričeli veljati višji valorizacijski količniki, ki posledično zvišujejo tudi pokojninsko osnovo. Prav iz tega razloga, oziroma za to, da se pokojnine določijo na primerljivi ravni kot po ZPIZ-1, se pokojninska osnova korigira s faktorjem 0,732. Ta faktor predstavlja valorizacijski količnik za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 za izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2012, za leto 2011.(5) Brez korigiranja pokojninske osnove bi bila tožnica oziroma zavarovanci, ki se upokojujejo na podlagi 394., pa tudi po 391. členu ZPIZ-2, po določbah in pod pogoji iz ZPIZ-1, v privilegiranem položaju glede na upokojence, ki so pravico do pokojnine pridobili v času veljavnosti ZPIZ-1. Zagotavlja primerljivost višine pokojnine ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega zavarovanja.(6) K ostalim pritožbenim navedbam in odločitvi pritožbenega sodišča

13. Vse ostale pavšalne in nekonkretizirane pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne. Pavšalno nasprotovanje ureditvi sistema pokojninskega zavarovanja presega meje tega socialnega spora, ko se presoja pravilnost in zakonitost konkretnih posamičnih upravnih aktov v zvezi s konkretnimi izpodbojnimi razlogi. Potrebno pa je še pojasniti, da se je tožnici denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v pokojninsko osnovo upoštevalo skladno s 1. alinejo 1. odstavka 41. člena ZPIZ-1, po kateri se štejejo tudi nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestil plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno iz operativnih razlogov. Zato ni podlage, da bi se za čas prejemanja tega nadomestila upoštevala plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila. Plača za delo preko polnega delovnega časa pa se za ugotovitev pokojninske osnove po 44. členu ZPIZ-1 upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki.

14. Glede na vse navedeno je torej tudi po stališču pritožbenega sodišča toženec pravilno izračunal pokojninsko osnovo in tudi odmeril starostno pokojnino. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

(1) ZPIZ-2 je začel veljati 1. 1. 2013. (2) 1. odstavek 2. člena ZPIZ-2. (3) 391. člen ZPIZ-2. (4) Valorizacijski količniki za določitev pokojninskih osnov za odmero pokojnin, uveljavljenih v letu 2014, so objavljeni v Ur. l. RS, št. 35/2014. (5) Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 (Ur. l. RS, št. 64/2012).

(6) Tako Novi veliki komentar Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 s področja obveznega in poklicnega zavarovanja, avtorji Marjan Papež in drugi, Založba Reforma, stran 477.