Jedro

Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, naj sodišče omili ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker storilec iskreno obžaluje storitev hujšega prekrška, ima doma kmetijo, na kateri poteka delo tudi s traktorjem, vendar brez vozniškega dovoljenja tudi kmetije več ne more obdelovati, prav tako pa se vozi na delo z osebnim vozilom, zato ga bo izguba oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zelo prizadela. Omilitev je institut, ki ga je zakonodajalec v določbah člena 26 ZP-1 predvidel le v primeru omilitve globe, ta institut pa ni predviden v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot si to napačno razlaga pritožnik, ki predlaga, da se mu ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu na podlagi sklepa istega sodišča opr. št. EPVD 886/2019 z dne 11. 11. 2019 preklicalo in storilcu v plačilo naložilo še sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2. Taki odločitvi nasprotuje storilec s pravočasno pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe, ki je trajala od 23. 11. 2019 pa do dne 23. 9. 2020 storil prekršek, s katerim je dosegel 5 (pet) kazenskih točk (KT), torej je storil hujši prekršek, saj mu je s plačilnim nalogom (PN) Postaje prometne policije C. št. 0000121372391 z dne 12. 5. 2020 zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka člena 46 Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), zaradi storjenega prekrška 12. 5. 2020 z motornim vozilom kategorije B bila izrečena med drugim tudi stranska sankcija 5 (pet) KT. Ker v skladu z drugim odstavkom člena 202.e ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu tudi z drugim odstavkom člena 23 ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 (treh) KT v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja.

5. Ko sodišče odloča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe, pa ugotavlja le kdaj je začela teči preizkusna doba, kdaj bi se ali kdaj se je iztekla oziroma, ali je storilec v tem obdobju, torej v času preizkusne dobe, storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 KT v cestnem prometu in ali je ta stranska sankcija storilcu izrečena s pravnomočno odločbo, torej s pravnomočnim PN prekrškovnega organa, odločbo prekrškovnega organa ali pa s sodbo sodišča. Iz besedila drugega odstavka člena 202.e ZP-1 torej jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima več možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Navedeno pa pomeni, da v postopku dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišča tudi nima več nobene zakonske podlage, da bi upoštevala kakršnokoli okoliščino v zvezi s samim prekrškom ali pa v zvezi z osebnostjo storilca ter njegovo potrebo po veljavnem vozniškem dovoljenju.

6. Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, naj sodišče omili ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker storilec iskreno obžaluje storitev hujšega prekrška, ima doma kmetijo, na kateri poteka delo tudi s traktorjem, vendar brez vozniškega dovoljenja tudi kmetije več ne more obdelovati, prav tako pa se vozi na delo z osebnim vozilom, zato ga bo izguba oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zelo prizadela. Omilitev je institut, ki ga je zakonodajalec v določbah člena 26 ZP-1 predvidel le v primeru omilitve globe, ta institut pa ni predviden v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot si to napačno razlaga pritožnik, ki predlaga, da se mu ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je takšen ukrep v primeru, da sodišče ugotovi, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, obligatoren, ne pa fakultativen, kar pomeni, da v takih primerih sodišče več ne more znova tehtati okoliščin, ki se nanašajo na samo storitev hujšega prekrška, prav tako pa ne na samo osebnost storilca in na njegovo potrebo, da obdrži veljavno vozniško dovoljenje. Vse te okoliščine so namreč relevantne v postopku odloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko se presoja, ali je storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen ali ne. Prvo sodišče je storilcu sledilo v njegovem predlogu za odlog in mu s sklepom opr. št. EPVD 886/2020 z dne 27. 9. 2019 odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu tako dalo še eno možnost, da dokaže, da v cestnem prometu več ne bo ponavljal hujših prekrškov. V tem postopku pa okoliščin, ki jih storilec izpostavlja, več ni mogoče upoštevati, zato je taka pritožba storilca neutemeljena.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katero v skladu s členom 159 ZP-1 pazi pritožbeno sodišče uradoma, je bilo potrebno tako storilčevo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi (tretji odstavek člena 163 ZP-1). Storilec ni uspel s pritožbo, zato mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo tudi stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR. Le-to bo moral storilec poravnati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se bo izterjala prisilno.