Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz tožničinih navedb in predloženih listin izhaja, da je bil mladoletni M. spočet s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo ter da sta tožnica in prvi toženec podala privolitev za navedeni postopek oploditve. Prvi toženec zato velja za očeta drugega toženca, pri čemer pa njegovega očetovstva glede na doslej povedano ni dovoljeno izpodbijati. Vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe v tej pravdi zato ni aktualno. Ker tožba ni dovoljena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva mladoletnega drugega toženca kot prepozno.
Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je tožbo vložila zaradi varstva koristi mladoletnega sina. Iz tega vidika je odločitev sodišča življenjsko nesorazmerna. V pritožbi obširno razlaga, zakaj je tožba potrebna zaradi varstva koristi mladoletnega sina (drugega toženca). Glede na razloge svoje odločitve pritožbeno sodišče podrobneje ne povzema pritožbenih navedb.
Pritožba ni utemeljena.
Iz tožničinih navedb in predloženih listin izhaja, da je bil mladoletni M. spočet s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo ter da sta tožnica in prvi toženec podala privolitev za navedeni postopek oploditve. Prvi toženec zato velja za očeta drugega toženca, pri čemer pa njegovega očetovstva glede na doslej povedano ni dovoljeno izpodbijati (prvi in drugi odstavek 42. člena Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo). Vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe v tej pravdi zato ni aktualno. Ker tožba ni dovoljena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo (274. člen ZPP). Glede na to se izkažejo pritožbene navedbe kot pravno nepomembne za odločitev v tej zadevi, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).
Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).