Jedro

2.odst. 277. člena ZIZ določa, da če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči, pa tudi rok, v katerem mora to storiti. V obravnavanem primeru podatki spisa kažejo, da ne gre za tako situacijo. Upnica je namreč predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev, ki so že predmet izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (to je v točkah I./3. in I./4. izreka) s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: "3. Začasna odredba traja do konca izvršilnega postopka, ki se vodi na nepremičninah parc.št. 1263/1, 1263/2, 1265/1 in 280.s, vpisanih v z.k. vložku št. 131, k.o. Š." Dolžnik mora povrniti upnici 61.576,00 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje, v 15. dneh.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se za zavarovanje denarne terjatve upnice v višini 1.116.390,00 SIT s pp izda naslednja začasna odredba: Dolžniku se prepove razpolaganje z nepremičninami parc.št. 1263/1, 1263/2, 1265/1 in 280.s, vpisanimi v z.k. vložku št. 131 k.o. Š.

V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Celju se pri navedenih nepremičninah vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, vpisanih v tem vložku.

Upnica mora v roku 30 dni vložiti tožbo oziroma začeti kakšen drug postopek, da odredbo opraviči. Če upnica v roku iz 3. točke izreka te začasne odredbe ne bo vložila tožbe oziroma ne bo začela kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, bo sodišče postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja.

V II. točki izreka sklepa pa je sodišče dolžniku naložilo, da mora upnici v roku 8 dni povrniti 30.728,00 SIT stroškov postopka.

Zoper I./3. In 4. točko izreka sklepa se pritožuje upnica po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ. V pritožbi navaja, da izrek izpodbijanega sklepa v I./3. in I./4. točki ni v skladu z določili ZIZ. Sodišče namreč določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči v primeru, če se izda začasna odredba pred vložitvijo tožbe oziroma pred pričetkom kakšnega drugega postopka ali če se izda začasna odredba v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala. V tem primeru sodišče tudi določi rok za vložitev tožbe oziroma sprožitev drugega postopka ter posledice opustitve teh dejanj. V konkretnem primeru pa je postopek že v teku, saj se pred sodiščem vodi postopek izvršbe pod opr.št. I 2003/00203. Upnica je torej predlagala izdajo začasne odredbe med postopkom, zato bi sodišče moralo izdati začasno odredbo v samem izvršilnem postopku in tako zanjo ne more veljati določilo 2. odst. 277. člena ZIZ ter določilo 278. člena ZIZ. Upnica tudi dejansko ne more vložiti nobene tožbe oz. začeti kakšen drug postopek za opravičilo začasne odredbe, saj taka tožba oz. drug postopek ne obstoji. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev postopka iz 339. člena ZPP, saj je nepravilno uporabilo določilo 277. in 278. člen ZIZ in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Glede na navedeno upnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v I./3. in I./4. točki tako spremeni, da določi čas trajanja odredbe do popolnega poplačila dolga, ki je predmet izvršilnega postopka I 2003/00203. Pritožba je utemeljena.

2.odst. 277. člena ZIZ sicer res določa, da če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči, pa tudi rok v katerem mora to storiti, vendar v obravnavanem primeru podatki spisa kažejo, da ne gre za tako situacijo. Upnica je namreč predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev, ki so že predmet izvršilnega postopka. Slednje je upnica zatrjevala in izkazala (izvršilni predlog in sklep o izvršbi opr.št. I 2003/0203 in izvršilni predlog in sklep o izvršbi opr.št. I 2003/208 - priloge A3-A6) že v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 11.3.2005. V tem predlogu je upnica tudi navedla, da je na nepremičnine, ki so sredstvo tega zavarovanja, že predlagala izvršbo, v dokaz slednjega pa je sodišču predlagala vpogled v izvršilni spis Okrajnega sodišča v Idriji opr.št. 2003/203 in izpisek iz zemljiške knjige. Pritožbeno sodišče se je z vpogledom v zemljiško knjigo prepričalo, da je bila izvršba na nepremičnine, ki so sredstvo tega zavarovanja, res predlagana, saj je pri nepremičninah v vložni št. 131 k.o. Š., z dne 14.7.2005 vpisana plomba zaradi zaznambe izvršbe za parc. št. 1263/1, 1263/2, 1265/1 in 280.s. Glede na navedeno sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni imelo podlage za uporabo določila 2. odst. 277. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 278. člena ZIZ, zato je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu (I./3. in I./4. točka izreka sklepa) sklep spremenilo tako, da je v skladu s 1. odst. 277. člena ZIZ določilo, da začasna odredba traja do konca izvršilnega postopka, ki se vodi na nepremičninah parc.št. 1263/1, 1263/2, 1265/1 in 280.s, vpisanih v z.k. vložku št. 131, k.o. Š. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V skladu z 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče upnici na podlagi 6. odst. tarifne številke 27 v času opravljene storitve veljavne Odvetniške tarife priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 400 točk, materialne stroške v višini 2% (800,00 SIT) ter 20% DDV (8.976,00 SIT) in sodno takso za pritožbo v višini 7.800,00 SIT, ter skupno upničine stroške odmerilo na 61.576,00 SIT.