Jedro

Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitve delovnih mest v osnovni plačni razred.

Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno delovno mesto, dejansko pa opravlja delo na drugem delovnem mestu. Tožnica ni opravljala delo, ki po opisu del in nalog v celoti spada pod delovno mesto Urednik oddaj, ampak opravlja delo delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato njen zahtevek za plačilo po dejanskem delu ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je zahtevala, da se ugotovi, da je aneks k sklepu št. ... z dne 14. 8. 2008, ki ga je prejela 26. 8. 2008, v 1. in 10. členu nezakonit in se v tem delu odpravi; da je tožena stranka tožnici dolžna izstaviti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednica oddaj z mesečno osnovno plačo v višini 41. plačnega razreda, povečano v skladu z merili tožene stranke za napredovanje, z veljavnostjo od 1. 8. 2008; ji obračunati in izplačati razliko med neto plačo, ki bi jo prejemala na delovnem mestu urednica oddaj in plačilom za delo, ki ga je prejela za delo pri toženi stranki za čas od 1. 8. 2008 do sklenitve pogodbe iz 2. točke tega zahtevka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila, pod izvršbo ter ji povrniti stroške postopka. V II. točki izreka je tožnici naložilo, da povrne toženi stranki stroške postopka v znesku 126,41 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi poudarja, da tožena stranka prevedbe osnovne plače ni izvedla skladno z določbami ZSPJS. Zaradi nezakonite prevedbe osnovne plače delovnega mesta tožnice pa je tožena stranka napačno izvedla tudi prevedbo osnovne plače tožnice. Način uvrščanja delovnih mest pri toženi stranki posebej ureja peti odstavek 13. člena ZSPJS, ki določa, da se delovna mesta javnih uslužbencev pri toženi stranki uvrščajo v plačne razrede s posebno kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu tožene stranke generalni direktor, v imenu delavcev pa reprezentativni sindikati v javnem zavodu. Drugi odstavek 46. člena ZSPJS določa, da se lahko, ne glede na določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 13. člena tega zakona, s kolektivnimi pogodbami poklicev uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za področje visokega šolstva, znanosti in tistih poklicev, za katere je bila ob sprejemu tega zakona že sklenjena poklicna kolektivna pogodba. KPPN je veljavna poklicna kolektivna pogodba, ki v 3. členu ureja tudi uvrščanje v plačne razrede, in sicer se delovna mesta novinarjev tožene stranke v plačni podskupini G2 uvrstijo v plačne razrede v skladu z določbami ZSPJS ter Kolektivno pogodbo za javni sektor v razponu od 31. do 53. plačnega razreda brez napredovanj. Osnovne plače za tipična novinarska delovna mesta pri toženi stranki so določene s plačnim razredom po plačni lestvici, določeni pa so tudi najnižji plačilni razredi za posamezno delovno mesto in plačni razredi, ki jih je možno doseči z napredovanjem. Ker Aneks h KPPN ne določa prevedbe novinarskih delovnih mest pri toženi stranki, bi morala tožena stranka sprejeti akt o prevedbi, česar pa ni storila (49. c člen ZSPJS). Akt o prevedbi tudi ni bil predložen v mnenje reprezentativnemu sindikatu (8. člen ZDR). Tožnici iz same tabele primerljivosti, na podlagi katere so bila prevedena delovna mesta, niso znani ne kriteriji niti ne pogoji, na podlagi katerih je bilo njeno delovno mesto urednik oddaj III prevedeno v delovno mesto novinar urednik. S prevedbo tožničinega delovnega mesta je tožena stranka spremenila zahtevnost njenega delovnega mesta, kar je v nasprotju z ZSPJS in aneksom h KPPN. Upoštevati bi morala tudi 47. člen ZDR, ki jasno določa, da se v primeru, če se spremeni pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 29. člena tega zakona, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru je tožena stranka dejansko oblikovala novo delovno mesto z drugačnim opisom nalog, zato bi morala sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest. Tožena stranka akta o sistemizaciji sploh ni sprejela oziroma je za določitev novega delovnega mesta uporabila nesprejeti katalog delovnih mest, kar pomeni, da akt o sistemizaciji, ki bi moral biti sprejet pred izdajo aneksa, sploh ni bil objavljen. Takšno ravnanje je tudi v nasprotju s sodno prakso (VIII Ips 95/2006). Tožnica dejansko opravlja zahtevnejše naloge, to je naloge delovnega mesta urednik oddaj, zato je upravičena do vtoževane razlike v plači med svojim dejanskim delom urednice oddaj in plačo, ki jo prejema na podlagi aneksa h pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 8. 2008 za delovno mesto novinar urednik. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožena stranke ocenjuje, da so tožničine navedbe v pritožbi neutemeljene in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v drugem odstavku 350. člena ZPP, dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnica pred prevedbo zasedala delovno mesto Urednik oddaj III, ki ga je tožena stranka prevedla v delovno mesto G027043 Novinar urednik in ji ponudila v podpis Aneks k njeni pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je zaradi prehoda na nov plačni sistem skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) po pogajanjih s sindikati skupaj z njimi v juniju in juliju 2008 podpisala Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV SLO (Ur. l. RS, št. 69/2008) in Aneks h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Aneks h KPPN, Ur. l. RS, št. 61/2008) ter v novembru 2008 še Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV SLO (Ur. l. RS, št. 108/2008). Z Aneksom št. 2 so bila določena dodatna mesta plačne skupine G in uvrstitev teh v plačne razrede, z Aneksom h KPPN pa je bilo v plačni skupini G2 določenih 19 novih novinarskih delovnih mest VII. tarifnega razreda in za vsako izmed njih šifra delovnega mesta, tarifni razred, plačni razred brez napredovanj in plačni razred z napredovanji. Ta tabela je sestavni del Aneksa h KPPN in iz nje izhaja, da je delovno mesto Novinar urednik pod šifro G027043, za katero je tožnica prejela v podpis sporni aneks, uvrščeno v 36. plačni razred brez napredovanj in v 46. plačni razred z vsemi možnimi napredovanji. Delovno mesto Urednik oddaj pod šifro G027051, na katerega tožnica vtožuje razporeditev, pa je uvrščeno v 41. plačni razred brez napredovanj in v 51. plačni razred z vsemi napredovanji. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil katalog delovnih mest z opisi del in osnovnimi plačnimi razredi potrjen s strani sindikatov. Tožena stranka je zmanjšala število tipičnih delovnih mest in tako je šest starih delovnih mest, med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto Urednik oddaj III, prevedla v novo delovno mesto Novinar urednik pod šifro G027043, kar izhaja tudi iz izseka tabele primerljivosti delovnih mest. Iz opisa del in nalog, ki je sestavni del kataloga del in nalog, izhaja, da ima delovno mesto Urednik oddaj pod šifro G027051 zahtevnejše naloge, kot jih ima delovno mesto Novinar urednik pod šifro G027043. Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so primerjale stara in nova delovna mesta in izdelale prevedbeno tabelo. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka, ki je tožničino delovno mesto prevedla v delovno mesto Novinar urednik, ravnala skladno s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS in delovno mesto Urednik oddaj III ustrezno prevedla v primerljivo delovno mesto v VII. tarifnem razredu.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da ima tožnica vseskozi enake zadolžitve, in da se zaradi prevedbe delo tožnice in njene odgovornosti niso v ničemer spremenile. Tako je bila prevedba tožeče stranke na delovno mesto Novinar urednik z uvrstitvijo v 36. plačni razred izvedena v skladu z ZSPJS, KPPN in Aneksom h KPPN in je izpodbijani Aneks o prevedbi zakonit. Tožena stranka s prevedbo ni spremenila svoje organizacije, tudi ni ukinjala določenih delovnih mest, spreminjala zahtevnosti ali vrste del oziroma nalog ali pogojev za zasedbo delovnega mesta oziroma drugih elementov delovnega razmerja. Na podlagi teh ugotovitev je zahtevek tožnice pravilno zavrnilo v celoti.

Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi dne 14. 8. 2008 še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, po stališču pritožbenega sodišča nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitvijo delovnih mest v osnovni plačni razred. Vse, razen opisov delovnih mest, pa je sestavni del Aneksa h KPPN in Aneksa h kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV SLO.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 95/2006, v kateri je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da se lahko splošni akt, ki vsebuje abstraktne pravne norme, kot podlaga za odločitev o pravici delavca iz delovnega razmerja uporablja le, če je objavljen in šele po tem, ko je ustrezno objavljen. Ker tožena stranka akta o sistemizaciji ni bila dolžna sprejeti, zgoraj omenjeno stališče VSRS za odločitev v predmetni zadevi ni bistvenega pomena.

Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka vsebino izpodbijanega Aneksa o prevedbi plače z dne 14. 8. 2008 določila skladno z določili 45. do 52. člena ZSPJS in Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v javnem zavodu A. z dne 24. 7. 2008, ki se nanašajo na prevedbo osnovne plače javnega uslužbenca iz starega v nov sistem ter njegovo uvrstitev v plačni razred. Pri tem je upoštevala Aneks h KPPN – tarifni del, ki je v prilogi določil novinarska delovna mesta plačne podskupine G2, tarifne razrede in plačne razrede brez ter z napredovanjem.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno z 49. c členom ZSPJS sprejeti akt o prevedbi. Pogodbeni stranki KPPN t.j. Javni zavod A. in Sindikat A. sta sklenili Aneks h KPPN, katerega priloga je tudi prevedba vseh delovnih mest novinarjev pri toženi stranki. Z 2. odstavkom 11. člena Aneksa je bila določena tudi neposredna uporaba tega Aneksa za novinarke in novinarje Javnega zavoda A.. Zaradi tega sprejetje posebnega akta o prevedbi ni bilo potrebno, saj je tožena stranka lahko že na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest iz Aneksa h KPPN pravilno opravila prevedbo in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS (členi 49.a, 49.b, 49.c in 49.f). Tabela primerljivosti ni splošen akt delodajalca, ampak je le tehnična pomoč delodajalcu. Tožničino delovno mesto Urednik oddaj III namreč ni bilo prevedeno v delovno mesto Novinar urednik na podlagi te tabele, ampak na podlagi določb ZSPJS na ustrezno delovno mesto iz Aneksa h KPPN. Pri tem se je upoštevala tožničina osnovna plača pred prevedbo (v skladu z 49. a in 49. b ZSPJS), ki se je prevedla v osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge Aneksa h KPPN. Tožena stranka je pri prevedbi upoštevala sprejeta Merila o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v Javnem zavodu A. z dne 24. 7. 2008. Ker je tako šlo za prevedbo na podlagi določb ZSPJS, tožena stranka ni bila dolžna tožnici ponuditi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, prav tako tudi ni bila dolžna zaradi prevedb sprejeti Akta o sistemizaciji.

Tožnica ni dokazala, da dejansko opravlja dela, ki v celoti spadajo v opis del in nalog delovnega mesta Urednik oddaj. Tožnica ves čas opravlja enako delo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se na delovno mesto G027051 (Urednik oddaj) prevedli delovni mesti Urednik oddaj I in delno Urednik oddaj II. Tožnica ni zatrjevala, da bi imela k pogodbi o zaposlitvi sklenjen aneks za opravljanje dodatnih del, niti da je (že pred prevedbo) dejansko v celoti opravljala dela Urednika oddaj I oz. Urednika oddaj II. Tožena stranka je namreč zatrjevala, da so se zaposleni, ki so imeli anekse za opravljanje obsežnejših ali zahtevnejših del, lahko prevedli na zahtevnejše delovno mesto. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tožnica (pred in po prevedbi) opravljala delo, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno delovno mesto, dejansko pa opravlja delo na drugem delovnem mestu. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi tožnica opravljala delo, ki po opisu del in nalog v celoti spada pod delovno mesto Urednik oddaj, ampak opravlja delo delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Že iz tega razloga zahtevek tožnice za plačilo po dejanskem delu ni utemeljen. Poleg tega pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila tožnica tako skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 8. 6. 2005 (1. člen), kot tudi glede na opis delovnega mesta, ki je sicer po določilu 1. člena aneksa sestavni del aneksa, po nalogu neposrednega vodje dolžna opravljati vsa novinarska dela z navedenega ali sorodnega področja, ki ustrezajo njeni strokovni izobrazbi, znanju in usposobljenosti, zato tudi v primeru, da je tožnica opravila delo, ki ni izrecno zapisano v opisu del in nalog njenega delovnega mesta, ustreza pa njeni strokovni izobrazbi, znanju in usposobljenosti, njenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče slediti. Tožnica namreč ni zatrjevala, da bi opravljala kakšno „dodatno delo“, ki ne ustreza njeni strokovni izobrazbi, znanju in usposobljenosti.

Ker pritožba tožeče stranke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje skladno s 1. odstavkom 351. člena ZPP in 353. členom istega zakona.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo k odločitvi o zadevi ni pripomogla, zato skladno s 155. členom ZPP sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.