Jedro

Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5.10.2012 predlogu tožene stranke (tedaj dolžnika) za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom, ki ga je podal z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12.9.2012, ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo z dne 12. 8. 2013 zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom toženo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo tako, da je tožena stranka dolžna plačati 10 % sodne takse za pritožbo v višini 87,30 EUR.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje le delno oprostilo plačila sodne takse, čeprav je bila med postopkom predhodno že oproščena plačila sodne takse v celoti, in sicer s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 10. 2012, ki je v spisu. Ta sklep izvršilnega sodišča bi nedvomno moral učinkovati tudi za napoved pritožbe, ki jo je podala. Gre za pravnomočen sklep, na katerega je sodišče prve stopnje vezano, in pri njenem še slabšem premoženjskem stanju ni mogoče odločiti drugače. Sklep sodišča prve stopnje tudi nima nobenih razlogov niti o tem, da je predhodno že bila oproščena plačila sodnih taks, niti, zakaj naj bi bilo stanje sedaj drugačno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi ugotovilo, da je tožena stranka 12. 8. 2013 vložila napoved pritožbe zoper sodbo z dne 8. 7. 2013 ter hkrati predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Na njegov poziv je pravočasno predložila še Izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila oproščena plačila sodnih taks. Pri tem je navedla, da so se od takrat dalje njene razmere zaradi gospodarske krize še poslabšale. Ker je bil cit. predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen 12. 8. 2013, je sodišče prve stopnje presojalo njegovo utemeljenost po določbah 11., 12. in 13. člena ZST-1, z veljavnostjo od 10. 8. 2013 dalje, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B). Ta ne omogoča popolne oprostitve plačila sodne takse pravnim osebam, saj lahko po določbah prvega do četrtega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče v celoti oprosti plačila sodne takse le stranko, ki prejema denarno socialno pomoč po ustreznih zakonih. Sodišče prve stopnje pa je očitno spregledalo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 131768/2012 z dne 5. 10. 2012, kot to utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi. S tem sklepom (l. št. 12 spisa) je Okrajno sodišče v Ljubljani predlogu dolžnika (sedaj tožene stranke) za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo. Iz predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12. 9. 2012, je razvidno, da je predlagala izvršilnemu sodišču, da jo oprosti plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom. Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani z navedenim sklepom njenemu predlogu ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo. Obseg veljavnosti odločitve o oprostitvi plačila sodnih taks ureja 13. člen ZST-1, ki v prvem odstavku določa začetek učinkovanja sklepa o taksni oprostitvi, v drugem odstavku pa, da sklep o oprostitvi velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva, vključno s pravico do pravnega sredstva in čeprav drugi odstavek 13. člena ZST-1 na prvi pogled ureja le omejitev učinkovanja (na postopek, v katerem je bil sklep izdan), je jasno, da izhaja iz predpostavke, da učinkuje v tem postopku v celoti. Poleg tega zakon ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, ampak uporablja izraz postopek (prim.: sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3682/2011 z dne 16. 5. 2012). Tožena stranka zato v pritožbi utemeljeno navaja, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, učinkuje tudi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo prve stopnje. To pa posledično pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o utemeljenosti cit. predloga tožene stranke, temveč bi ga moralo kot nedovoljenega zavreči, saj je bilo o takem predlogu tožene stranke v tem postopku že pravnomočno odločeno.

Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo z dne 12. 8. 2013 zavrglo kot nedovoljen (drugi odstavek 354. člena, 3. točka 365. člena in prvi odstavek 366. člena ZPP). Ob takšni odločitvi se sodišče druge stopnje ni spuščalo v presojo ostalih pritožbenih navedb tožene stranke.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje pred oceno pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe tožene stranke zoper sodbo z dne 8. 7. 2013 šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.