- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 1815/2023
ECLI:SI:VSLJ:2023:IV.CP.1815.2023 Civilni oddelek
Povzetek
- Trajanje začasne odredbe o stikih pod nadzoromAli je zakonsko določilo, ki omejuje trajanje začasne odredbe o stikih pod nadzorom na devet mesecev, v skladu z Ustavo in potrebami otroka?
- Utemeljenost pritožbe glede stikov pod nadzoromAli je pritožba predlagateljice utemeljena glede na dejstvo, da oče otroka predstavlja nevarnost in da devet mesecev ni dovolj za ustrezno obravnavo?
- Dopustnost začasne odredbe v postopkih po 173. členu DZAli je v postopkih po 173. členu Družinskega zakonika dopustno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Stiki pod nadzorom Centra za socialno delo so kratkoročen ukrep za varstvo otrokovih koristi. Dolgotrajnejši ukrepi za varstvo otrokovih koristi so predvideni v 173. členu DZ. Tudi v postopkih na podlagi določila 173. člena DZ je dopustno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe in z njim zavarovati koristi otroka predno je postopek za izrek ukrepa trajnejšega značaja končan.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi, izdana začasna odredba se v 4. točki izreka spremeni tako, da velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do končne odločitve v postopku, razen v delu, ki se nanaša na stike pod nadzorom strokovnega delavca v prostorih CSD X., ki velja najdalj 9 mesecev.
II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izdana začasna odredba.
III. Predlagateljica nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
Obrazložitev
1. Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča v delu, da začasna odredba traja najdalj devet mesecev. V obrazložitvi navaja, da se omejitev iz drugega odstavka 163. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) nanaša izključno na začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Predlagateljica meni, da je zakonsko določilo drugega odstavka 163. člena DZ v neskladju z 56. členom Ustave, ki ureja posebno varstvo otrok. Po izteku devetih mesecev nerezidenčni starš lahko izvaja stike z otrokom brez omejitev, če sodišče ne odloči o ukrepu trajnejšega značaja iz 173. člena DZ. Devet mesecev je prekratek rok, da bi vsi udeleženci postopka lahko uspešno zaključili s terapijami. V konkretnem primeru je oče otroka nasilen alkoholik, ki nima uvida v svoje ravnanje, zato je otrok v njegovi navzočnosti ogrožen in lahko se zgodi, da bo po izteku devetih mesecev ostal brez ustreznega varstva. Čas trajanja stikov pod nadzorom bi moral biti prilagojen potrebam vsakega konkretnega primera posebej.
2. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Predlagateljica utemeljeno izpostavlja, da v DZ ni podlage za omejitev začasne odredbe na največ devet mesecev v delu, ki se nanaša na prepoved prevzema otroka v vrtcu. Zato je sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in sklep v izpodbijani IV. točki izreka spremenilo tako, kot sledi iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).
5. Pritožbeno sodišče ne bo vložilo zahteve za oceno ustavnosti določila drugega odstavka 163. člena DZ, ker je mnenja, da zakonska omejitev stikov pod nadzorom ne pomeni, da se po izteku devetih mesecev stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom izvajajo brez omejitev, četudi je otrok ogrožen.
6. Stiki pod nadzorom Centra za socialno delo so kratkoročen ukrep za varstvo otrokovih koristi. Dolgotrajnejši ukrepi za varstvo otrokovih koristi so predvideni v 173. členu DZ. Tudi v postopkih na podlagi določila 173. člena DZ je dopustno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe in z njim zavarovati koristi otroka predno je postopek za izrek ukrepa trajnejšega značaja končan.
7. Pritožba se tako v pretežnem delu pokaže kot neutemeljena in jo je potrebno zavrniti ter v nespremenjenem delu potrditi odločitev sodišča prve stopnje (2 točka 365. člena ZPP).
8. Pritožnica je v pritožbenem postopku uspela delno, zato je prav, da svoje stroške pritožbenega postopka nosi sama (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).