Jedro

Tožnikova prošnja za BPP je tako nejasna oziroma sama s sabo v nasprotju, da bi moral organ za BPP tožnika pozvati, da svoje navedbe v njej pojasni in po potrebi predloži ustrezne dokaze. Njegova navedba v prošnji o družinskem članu je namreč v nasprotju z njegovo navedbo o tem, da v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje ni izplačal nobenih preživninskih obveznosti. Ker toženka tega vprašanja, ob upoštevanju določbe 7. alineje prvega odstavka 23. člena ZBPP, v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni razčistila, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 670/2014 z dne 11. 11. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik predmetno prošnjo za BPP vložil za pravno svetovanje in zastopanje v individualnih delovnih sporih, ki se vodita pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pd 1140/2014 in I Pd 1148/2014. Dalje citira določbe prvega in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter določbe 20. in 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in navaja, da iz prošnje izhaja, da tožnik nima družinskih članov v smislu prvega odstavka 23. člena ZBPP, zato se v skladu z drugim odstavkom te določbe šteje za samsko osebo. Nadalje iz prošnje izhaja, da je tožnik zaposlen in da je v zadnjem tromesečju pred vložitvijo prošnje imel mesečni prihodek v višini 603,33 EUR. S tem pa je presegel povprečje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar trenutno predstavlja znesek 538,40 EUR. Tako zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in poudarja, da je v prošnji za dodelitev BPP v rubriki družinskih članov navedel svojo mamo A.A., stanujočo …, Bosna in Hercegovina. Navaja, da je njegova mama brez vsakršnih dohodkov, zato zanjo v skladu z zakonsko vzajemno dolžnostjo preživljanja med starši in otroki finančno skrbi. V povprečju ji pošilja denar v znesku od 150,00 do 200,00 EUR mesečno, kar predstavlja tretjino njegove mesečne plače. Meni, da izpolnjuje pogoj po 7. alineji prvega odstavka 23. člena ZBPP. Kot edini otrok preživlja svojo mater, ki nedvomno sodi med njegove družinske člane. Zato bi morala toženka pri upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevati tudi njegovo mamo. V dokaz predlaga potrdilo davčne uprave Federacije BIH z dne 5. 1. 2015 ter svoje zaslišanje in zaslišanje priče A.A.. Sodišču tako predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje ter da toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da trditve tožnika ne morejo biti upoštevne, saj v prošnji ni navajal ali kakorkoli dokazal, da mora preživljati tudi svojo mamo. Tožnik je polnoletna oseba, ki v Sloveniji živi sam, zato je toženka upravičeno štela, da ga je šteti kot samsko osebo. Šele iz tožbe je izvedela, da mora preživljati tudi svojo mamo, zato ker je edini otrok v družini, mati pa je brez dohodkov. Meni, da bi tožnik moral že v sami prošnji izrecno zatrjevati, da je kot edini otrok po zakonu dolžan preživljati svojo mater, ki je brez dohodkov. Tako pa je pod rubriko „izplačane preživninske obveznosti“ izrecno obkrožil NE, zaradi česar je toženka utemeljeno sklepala, da ni preživninski zavezanec za svojo mater. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan finančni pogoj za dodelitev BPP tožniku za pravno svetovanje in zastopanje v individualnih delovnih sporih, ki se vodita pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pd 1140/2014 in I Pd 1148/2014 po določbah 12., 13. in 14. člena ZBPP, in sicer je sporno, ali je po ZBPP tožnikovo mamo A.A., kot navaja v tožbi oziroma A.A., kot navaja v prošnji za BPP, šteti kot družinskega člana tožnika.

Po določbi 7. alineje prvega odstavka 23. člena ZBPP se za družinskega člana prosilca po tem zakonu šteje odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova (v pretežnem delu) dolžan preživljati kdo od članov družine, če nima lastnega premoženja oziroma dohodkov v višini, določeni v drugem odstavku 13. člena tega zakona.

Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP, vloženi 27. 10. 2014 pri toženki, kot družinskega člana vpisal svojo mamo A.A., ki ima stalno prebivališče v BIH. V rubriki prošnje za BPP z naslovom „Podatki o dohodkovnem stanju“ - „Izplačane preživninske obveznosti“ je obkrožil NE. Izpolnil pa je tudi obrazec BPP št. 1 – družinski član in vanj vnesel vse podatke njegove matere A.A., iz katerega izhaja, da le-ta ni lastnica oziroma solastnica nobenih nepremičnin ali drugega premoženja ter da ne prejema nobenih dohodkov oziroma prejemkov v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje. Dalje sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve ugotavlja, da toženka po prejemu takšne prošnje tožnika za dodelitev BPP v zvezi z vprašanjem obstoja družinskega člana tožnika v skladu z določbami ZBPP tožniku ni poslala v dopolnitev.

Vendar pa sodišče sodi, da je tožnikova prošnja za BPP, izpolnjena, kot navedeno v prejšnji točki te sodbe, tako nejasna oziroma sama s sabo v nasprotju, da bi moral organ tožnika pozvati, da svoje navedbe v njej pojasni in po potrebi za svoje navedbe predloži ustrezne dokaze. Njegova navedba v prošnji za BPP o družinskem članu je namreč v nasprotju z njegovo navedbo o tem, da v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje ni izplačal nobenih preživninskih obveznosti. Ker toženka tega vprašanja, ob upoštevanju določbe 7. alineje prvega odstavka 23. člena ZBPP, v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni razčistila, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo morala služba za BPP navedeno pomanjkljivost odpraviti ter o zadevi ponovno odločiti.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 in 107/13). Sodišče je upoštevalo, da so tožnikovi pooblaščenci zavezanci za DDV.