- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 11/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.11.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Povrnitev škode zaradi neopravičene obsodbeAli se v primeru zahtevka za povrnitev škode zaradi neopravičene obsodbe postopek vodi po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka?
- Razločitev med zahtevkomaKako naj sodišče razčisti in loči med zahtevkom za povrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja in zahtevkom za povrnitev škode?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
O povrnitvi dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja se odloča v nepravdnem postopku, o zahtevku za povrnitev škode, ki je nastala zaradi neopravičene obsodbe (izgubljen dobiček), pa v pravdnem postopku.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek ustavilo in izreklo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.
Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožujejo tožniki in predlagajo razveljavitev. Zatrjujejo, da mora sodišče v tem sporu obravnavati in odločati po določbah pravdnega postopka, saj zahtevajo povrnitev škode, ki je nastala njihovemu pravnemu predniku zaradi neopravičene obsodbe. Gre torej za klasičen odškodninski zahtevek.
Pritožba je utemeljena.
Tožniki ne zahtevajo le povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja (o čemer sodišče res odloča v nepravdnem postopku - 2 odst. 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - Ur. list SRS št. 17/78), marveč tudi povrnitev škode, ki je nastala zaradi neopravičene obsodbe (izgubljeni dobiček). Povrnitev te škode ureja Zakon o kazenskem postopku v XXXII poglavju (541 do 549. člen), o njej pa odloča sodišče po pravilih pravdnega postopka (1. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje bi moralo zato najprej razčistiti, kateri del zahtevka se nanaša na povrnitev škode, kateri del pa na povrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja (iz tožbenih navedb namreč izhaja, da tožniki zahtevajo tako povrnitev škode zaradi izgube zaslužka, kot povrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja) in nato glede zahtevka za povrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja ustaviti pravdni postopek (ki bi se po pravnomočnosti takega sklepa nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka - 19. člen ZPP), glede odškodninskega zahtevka pa nadaljevati pravdni postopek.
S tem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek, ne da bi prej ugotavljalo, kateri del zahtevka se nanaša na povrnitev škode, kateri del pa na povrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja, je zagrešilo bistveno kršitev določb iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP).
Napotki na nadaljnje delo so dani že v prejšnjem odstavku. Prvostopno sodišče naj predvsem pozove tožnike, da navedejo, kateri, oz. kolikšen (znesek) del zahtevka se nanaša na povrnitev škode, kolikšen del pa na povrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja .