Jedro

Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena v zvezi z vloženo tožbo v upravnem sporu pri organu iz 2. odst. 30. člena ZUS, ter brezuspešen potek 7-dnevnega roka za odločitev o tej zahtevi je procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS pri sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 642/2003-16 z dne 12.6.2003.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 27.5.2003, naj se do pravnomočnosti sodbe odloži izvršitev v upravnem sporu izpodbijane odločbe z dne 19.2.2003, s katero je tožena stranka delno ugodila njegovi pritožbi tako, da je spremenila višino dolgovanega zneska prometnega davka, določenega z odločbo Carinarnice L. z dne 18.8.1998, na pravilno vrednost 495.619,00 SIT, ter s tem višino skupno dolgovanega zneska na pravilno vrednost 2,478.095,00 SIT, v ostalem pa pritožbo zavrnila.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni navedel, ali zahtevo opira na 1. ali na 2. odstavek 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS). Zahtevo je zato obravnavalo skladno z njeno vsebino po 1. odstavku 69. člena ZUS. Po tej določbi je mogoče začasno odredbo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta od sodišča zahtevati v primeru, če izvršitve akta na zahtevo tožnika ne odloži pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS, ki mora o zahtevi odločiti v sedmih dneh (3. odstavek istega člena). To pomeni, da je zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena v zvezi z vloženo tožbo v upravnem sporu pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta, ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi, procesna predpostavka za vložitev zahteve za začasno odredbo pri sodišču. V zahtevi za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, pa tožnik niti ne izkazuje niti ne zatrjuje, da je za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe izpolnil procesno predpostavko, to je, da je od organa prve stopnje zahteval, naj odloži izvršitev izpodbijane odločbe, ter izkazal, da je od vložitve take zahteve poteklo več kot sedem dni. Ker tožnik izpolnjevanja procesne predpostavke ne izkazuje niti ne zatrjuje, je sodišče zahtevo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS kot preuranjeno.

Tožnik v pritožbi navaja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa kot razlog za zavrženje njegove zahteve za izdajo začasne odredbe navedeno, da ni podal zahtevka za odložitev izvršitve upravnega akta pri pristojnem organu, ki bi moral odločiti o zahtevi v sedmih dneh. Sodišču sporoča in izkazuje, da je dne 31.5.2003 vložil zahtevo za zadržanje izvršitve odločbe Carinarnice L., ki jo je prvostopni upravni organ prejel 2.6.2003. Glede na izkazan prejem navedene vloge je evidentno, da pristojni organ o njegovem zahtevku ni odločil v roku 7 dni, zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izda predlagana začasna odredba.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Že sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da je zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena v zvezi z vloženo tožbo v upravnem sporu pri organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo, ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi, procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS pri sodišču. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni navedel, niti ni izkazal, da je navedeno procesno predpostavko izpolnil. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da naj bi navedeno procesno predpostavko izpolnil s tem, ko je pri prvostopnem upravnem organu dne 31. 5. 2003 vložil zahtevo za odložitev izvršitve prvostopne odločbe. Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da bi moral tako zahtevo vložiti pri prvostopnem upravnem organu in počakati na potek sedemdnevnega roka za odločitev o tej zahtevi pred vložitvijo zahteve za izdajo začasne odredbe pri sodišču. Iz upravnih spisov pa je razvidno, da je tožnik pri sodišču prve stopnje navedeno zahtevo vložil prezgodaj, to je dne 27.5.2003, saj je vsebinsko enako zahtevo vložil pri prvostopnem upravnem organu dne 31.5.2003. Sodišče prve stopnje je zato postopalo pravilno, ko je njegovo zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 27.5.2003 kot preuranjeno zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73., 68. in 69. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.