Jedro

Bilanca stanja pritožnice na dan 31. 12. 2013 kaže, da ima pritožnica premoženje, ki onemogoča zaključek, da bi plačilo zneska 148,00 EUR za vsako zadevo ogrozilo njeno dejavnost. Pritožnica pa niti v predlogu za taksno oprostitev, niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi s finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjevala in izkazovala okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da premoženja ne more unovčiti ali da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno dejavnost. Pritožbene navedbe o blokadi transakcijskega računa, navedbe glede nezmožnosti unovčitve premoženja in navedbe o upniku pritožnice Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajala že v predlogih za taksno oprostitev oziroma izjavah o premoženjskem stanju in se zato Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.

Izrek

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot I Up 372/2014, I Up 373/2014 in I Up 374/2014, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis I Up 372/2014. II. Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo izpodbijani sklepi.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenih postopkov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanimi sklepi je sodišče prve stopnje zavrnilo predloge tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnice) za oprostitev plačila sodnih taks za tožbe, saj pritožnica zgolj s trditvijo o odsotnosti prihodkov, brez navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma zagotovitve sredstev za takso brez ogrožanja njene dejavnosti, upoštevajoč višino takse (148,00 EUR za vsako tožbo), ne more biti uspešna.

2. Pritožnica je po odvetniku vložila pritožbe, v katerih navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ugoditi, saj je že več mesecev zaradi plačila carine, ki je predmet obravnavanega spora, blokirana. Sredstva, ki jih navaja sodišče, so mrtvi kapital pritožnice, ki ga ne more unovčiti. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločitvi upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014 in stališča Ustavnega sodišča, sprejeta v odločbi Up-60/00 z dne 13. 7. 2000. 3. Pritožbe niso utemeljene.

K I. točki izreka:

4. Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj pritožnica v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sklepe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v vseh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče - ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) - smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. točki izreka:

5. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 11. členu določa, da lahko sodišče pravno osebo (delno) oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če je stranka pravna oseba ali podjetnik posameznik, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Natančnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti to izjavo, določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so sestavni del tega pravilnika, mora pravna oseba v obrazcu izjave o premoženjskem stanju (poleg identifikacijskih podatkov) navesti višino aktive in pasive iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila, podatek o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja in višino bilančnega dobička oziroma izgube, oboje iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila. Navede se tudi, ali je imela pravna oseba v zadnjih treh mesecih prilive na transakcijski račun, številka transakcijskega računa ter naziv banke, pri kateri je račun odprt. Pod opombami se vpišejo morebitne okoliščine, potrebne za natančnejše razumevanje materialnega stanja vlagatelja.

6. Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta tako na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks (primerjaj 7. in 212. člen ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlaganih oprostitev plačila sodnih taks presojalo na podlagi pritožničinih navedb v predlogih za oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi podatkov v pisnih izjavah o pritožničinem premoženjskem stanju, ki se nanašajo na pravne osebe (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), v katerih je pritožnica rubriko „opombe“ pustila prazno, in na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Iz priloženih izjav o premoženjskem stanju pritožnice izhaja, da je leto 2013 zaključila z izgubo v višini 253,00 EUR (čisti poslovni izid), iz uradne evidence AJPES pa, da ima sredstva v višini 63.032,00 EUR, med drugim tudi kratkoročne poslovne terjatve v višini 62.946,00 EUR.

8. Glede na pojasnjeno dokazno breme (glej 6. točko te obrazložitve) tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica v obravnavanih primerih ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodnih taks v znesku 148,00 EUR za vsako tožbo in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

9. Utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks namreč podatki iz pritožničine izjave o premoženjskem stanju ne izkazujejo. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno realno premoženje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati razloge, zakaj ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse (enako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014). V obravnavanem primeru že bilanca stanja pritožnice na dan 31. 12. 2013 kaže, da ima pritožnica premoženje, ki onemogoča zaključek, da bi plačilo zneska 148,00 EUR za vsako zadevo ogrozilo njeno dejavnost. Pritožnica pa niti v predlogu za taksno oprostitev, niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi z finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjevala in izkazovala okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da premoženja ne more unovčiti ali da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno dejavnost. S tem po oceni Vrhovnega sodišča ni kršeno načelo sorazmernosti, kot navaja pritožnica.

10. Pritožbene navedbe o blokadi transakcijskega računa Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajala že v predlogih za taksno oprostitev oziroma izjavah o premoženjskem stanju in se zato Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje (enako npr. sklepa I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014 in I Up 497/2008 z dne 19. 2. 2009). V tožbah je namreč navedla le, da nima nobenih prihodkov, česar pa ni konkretizirala in niti ne izkazala. Vrhovno sodišče kot nedovoljene novote šteje tudi pritožbene navedbe glede nezmožnosti unovčitve premoženja in navedbe o upniku pritožnice.

11. Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014 na odločitev v teh zadevah ne vpliva, saj je v njej Ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje prvega odstavka 11. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, pa bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V obravnavanih zadevah namreč ne gre za tako situacijo. Prav tako so za ta postopek nerelevantne druge ustavne odločbe, ki jih v pritožbah navaja pritožnica.

12. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje.

K III. točki izreka:

13. Pritožnica s pritožbami ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenih postopkov (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).