Jedro

Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič in ker odpoved dediščini ne more biti delna, učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja. Lahko pa dedič, ki je podal izjavo, zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, in sicer s tožbo v pravdnem postopku.

Izrek

I. Ugotovi se, da je pritožba F. N. umaknjena.

II. Pritožba C. N. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da se je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojni M. N. našla dodatna zapuščina, ki obstoji iz 1/3 nepremičnin, vpisanih v vl. št. 222 k.o. X, ter je na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 6. 2. 1985 dodatno zapuščino dodelilo v last zapustničinemu sinu D. N. 2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila zapustničina sinova C. N. in F. N. V pritožbi opozarjata, da sklepa o dedovanju z dne 6. 2. 1985 nista prejela. Menita, da bi moralo sodišče prve stopnje sklep vročiti vsem dedičem, tudi tistim, ki so se dedovanju na naroku dne 22. 1. 1985 odpovedali. C. N. je vložil tožbo zoper brata D. N., s katero uveljavlja, da je njegova odpovedna izjava neveljavna, ker jo je podal pod vplivom zmote, zvijače in sile.

3. F. N. je z vlogo z dne 9. 12. 2014 umaknil pritožbo.

4. Ker sodišče druge stopnje do dneva, ko je bila pritožba umaknjena, odločbe še ni izdalo, je skladno z drugim odstavkom 334. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ugotovilo, da je pritožnik pritožbo umaknil. 5. Pritožba, ki jo je vložil C. N., ni utemeljena.

6. Procesno grajo, da mu ni bil vročen sklep o dedovanju z dne 6. 2. 1985, ki je postal pravnomočen dne 14. 3. 1985, pritožnik ne more uveljavljati v pritožbi zoper izpodbijani dodatni sklep o dedovanju. Za primere, ko kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v predhodnih fazah postopka, je v zakonu predpisan drug postopek.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi določbe 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki določa, da sodišče v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

8. Iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi pritožnik na naroku dne 22. 1. 1985 podal izjavo o odpovedi dedovanju pod vplivom zmote, sile in zvijače. Na podlagi prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine ne more preklicati. Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič (četrti odstavek 133. člena ZD) in ker odpoved dediščini ne more biti delna, učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja(1), lahko pa dedič, ki je podal izjavo, zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), in sicer s tožbo v pravdnem postopku, kar je pritožnik tudi storil. Kot izhaja iz v času odločanja pritožbenega sodišča že pravnomočno končanega postopka je prvo sodišče pritožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti izjave o odpovedi dediščini pravnomočno zavrnilo.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani dodatni sklep o dedovanju potrdilo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

(1) Glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3375/2012