Jedro

Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev le-te, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Pritožnica smiselno zatrjuje prav slednje. V konkretnem primeru pa je vprašljivo, ali bi pritožnica sploh lahko prišla v poštev kot dedinja, ker je pokojnica napravila oporoko, katere veljavnost pa ni sporna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pokojni D. P., nadalje, da sta se zapustničina nečaka B. Š. in pritožnica I.L. odpovedala dedovanju po zapustnici, da je zapustnica napravila oporoko in da sta oporočna dediča M. P. in M. G. sprejela dediščino, nato pa sklenila dedni dogovor.

Zoper sklep se je v roku pritožila I. L.. V laični pritožbi navaja, da jo je D. S. obvestila, da pokojna D. P. ni imela nobenih sredstev. Iz sklepa o dedovanju pa je razvidno, da to ne drži. Sklep o dedovanju izpodbija v celoti in se ne odreka dediščini.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica je v zapuščinski zadevi po pokojni D. P. iz C. dne 16.3.2010 podala pisno dedno izjavo, da „se odpoveduje dediščini po umrli D. P.“ (list. št. 14). Gre za dedno izjavo po 1. odstavku 133. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (1. odstavek 138. člena ZD).

Dedič, ki je dal izjavo lahko zahteva razveljavitev le-te, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Pritožnica smiselno zatrjuje prav slednje. V konkretnem primeru pa je vprašljivo, ali bi pritožnica sploh lahko prišla v poštev kot dedinja, ker je pokojnica napravila oporoko, katere veljavnost pa ni sporna.

Po povedanem se pokaže pritožba kot neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.