Jedro

Očitno neutemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zdravstvene težave odvetnika, ki ni zagotovil substituta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog druge tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper ta sklep vlaga druga tožena stranka pritožbo iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se ugodi predlogu druge tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je pooblaščenec druge tožene stranke iskal zdravniško pomoč šele popoldne. Zdravniško pomoč je iskal že zjutraj. Pooblaščenec je kljub zelo slabemu zdravstvenemu stanju skušal dobiti koga na sodišču, vendar na žalost ni priklical nikogar. Treba je upoštevati, da je imel velike težave s slabostjo. Ob uri, ki je navedena na zdravniškem potrdilu, je pooblaščenec zgolj dvignil zdravniško potrdilo. Tega jutra pooblaščenec sploh ni prišel v službo, saj ni bil sposoben. Pooblaščenec naroka ni zamudil po lastni krivdi, ampak zaradi nesrečnih okoliščin. Sodišče prve stopnje zmotno tolmači zdravniško potrdilo, saj je iz njega razvidno, da so zdravstvene težave pooblaščenca nastopile v drugi polovici noči. Pooblaščenec je zjutraj še pred 7. uro iskal zdravniško pomoč, ne pa šele popoldne. Jasno je tudi, da pooblaščene ob 6. uri zjutraj ni mogel najti substituta za obravnavo čez tri ure. Sodišče prve stopnje dvomi, da je pooblaščenec skušal priklicati sodišče, ker tega ni izkazal. Druga tožena stranka se sprašuje, kako naj bi pooblaščenec izkazal, da je klical sodišče in se ni nihče javil. Sodišče prve stopnje očitno ne verjame drugi toženi stranki, da se njen pooblaščenec zaradi zdravstvenih težav upravičeno ni mogel udeležiti obravnave, za takšno naziranje pa sodišče nima nobene dejanske ali pravne osnove.

Tožeča in prva tožena stranka nista odgovorili na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da je druga tožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga (kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa), zaradi česar je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo brez razpisa naroka (2. odstavek 120. člena ZPP). Njegovo stališče je pravilno. Druga tožena stranka ni dokazala, da je njen pooblaščenec zaradi zatrjevanih nenadnih zdravstvenih težav iskal zdravniško pomoč v zgodnjih jutranjih urah oziroma še pred 7. uro na dan razpisanega naroka. Kaj takega iz predloženega obvestila (priloga B11) ne izhaja. Na obvestilu navedeni datum in ura (3.4.2009 ob 15.08 uri) prej potrjuje nasprotno, kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da se je pooblaščenec druge tožene stranke zaradi medicinske pomoči oglasil v zdravstvenem domu šele popoldne tega dne. Drži tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da druga tožena stranka ni izkazala neuspešnih klicev na sodišče v jutranjih urah tega dne pred narokom, zaradi opravičila odsotnosti z naroka. Druga tožena stranka bi lahko to dokazala z izpisom telefonskih klicev v relevantnem časovnem obdobju tega dne, vendar tega ni storila. Ne glede na to pa je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da je imel pooblaščenec druge tožene stranke dovolj časa, da pooblasti drugega odvetnika kot substituta za zastopanje druge tožene stranke na naroku, ki je bil razpisan šele ob 9.30 uri. Za dolžno skrbno ravnanje odvetnika iz sfere njegove poklice dejavnosti veljajo strožja merila, kar velja tudi v primeru odvetnikove bolezni. Ravnati mora s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje. Odvetnik mora delo svoje pisarne organizirati tako, da zagotovi svoje nadomeščanje v primeru bolezni. Pooblaščenec druge tožene stranke bi imel opravičen razlog za izostanek z naroka le v primeru nenadne in nepredvidene bolezni, zaradi katere ne bi mogel zagotoviti substitucije, vendar pa druga tožena stranka ni dokazala obstoja takšne situacije.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo druge tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena, 2. točka 365. člena in 366. člen ZPP).