Jedro

Določba 100.h člena ZIUZEOP opredeljuje kot nujne in prednostne zgolj tiste postopke pravnega varstva, ki se nanašajo na postopke izdaje gradbenega dovoljenja, v katerih je prišlo do uporabe vsaj ene izmed določb poglavja 23.A ZIUZEOP. To jezikovno razlago smiselno (oziroma sistemsko) dopolnjuje še jasnejše besedilo predhodnega, 100.g člena, ki se pod naslovom „pravno varstvo“ izrecno in „ne glede na določbe predpisov, ki urejajo upravni spor“ nanaša na vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje, „izdano z upoštevanjem določb tega zakona“.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi. Sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1291/2021-8 z dne 28. 2. 2022 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožniki so vložili tožbo zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-121/2018-2550-588 z dne 30. 6. 2021, s katerim je bila zavrnjena njihova zahteva za povračilo stroškov, ki so jo vložili kot stranski udeleženci v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje A., d. o. o., ...

2. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo njihovo tožbo kot prepozno. V obrazložitvi navaja, da se obravnavana zadeva na podlagi 100.h člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP) šteje za nujno in prednostno zadevo po tretjem odstavku 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), zato je rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep tekel tudi med sodnimi počitnicami. Tožniki so izpodbijani sklep prejeli 2. 7. 2021, tako da je 30 dnevni rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 potekel dne 2. 8. 2021, tožba pa je bila vložena 27. 8. 2021. 3. Tožniki (v nadaljevanju pritožniki) zoper sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Med drugim navajajo, da se sodno varstvo zaradi nepriznanja stroškov upravnega postopka na noben način ne more šteti kot nujna zadeva, saj gre za povsem običajno zadevo in ne za uveljavljanje pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po ZIUZEOP. ZIUZEOP določa posebno pravno varstvo zgolj za postopke iz svojega 100.g člena in ne za vse upravne postopke na splošno. Pritožniki zato pritožbenemu sodišču predlagajo, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženki pa naloži obveznost povrnitve stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

4. Toženka in stranka z interesom na pritožbo nista odgovorili.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba je utemeljena.

6. ZIUZEOP v 100.h členu določa, da se za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, šteje, da gre za nujne in prednostne zadeve.

7. Na izdajo gradbenega dovoljenja se nanašajo določbe poglavja 23.A ZIUZEOP (Gradnja objektov) oziroma členov od 100.b do 100.h tega zakona. Določbe teh členov po vsebini pomenijo (začasno) spremembo nekaterih določb Gradbenega zakona (GZ), ki se nanašajo na tek postopka in na izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Vendar pa to še ne pomeni, da v času veljavnosti ZIUZEOP ni bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja tudi brez uporabe teh določb, torej zgolj na podlagi nespremenjenih določb GZ. Zato za postopke izdaje gradbenega dovoljenja po ZIUZEOP ni mogoče avtomatično šteti vseh postopkov izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, ki so potekali v času veljavnosti tega zakona, temveč le tiste postopke, v katerih je bil uporabljen kateri od členov iz poglavja 23.A ZIUZEOP.

8. Določba 100.h člena ZIUZEOP torej opredeljuje kot nujne in prednostne zgolj tiste postopke pravnega varstva, ki se nanašajo na postopke izdaje gradbenega dovoljenja, v katerih je prišlo do uporabe vsaj ene izmed določb poglavja 23.A ZIUZEOP. To jezikovno razlago smiselno (oziroma sistemsko) dopolnjuje še jasnejše besedilo predhodnega, 100.g člena, ki se pod naslovom „pravno varstvo“ izrecno in „ne glede na določbe predpisov, ki urejajo upravni spor“ nanaša na vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje, „izdano z upoštevanjem določb tega zakona“.

9. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje niti ni ugotavljalo, ali je prišlo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, na katerega se navezuje izpodbijani sklep o stroških, do uporabe katerega od členov iz poglavja 23.A ZIUZEOP. To pomeni, da ni imelo podlage, ki bi mu omogočala, da ta postopek šteje za nujen in prednosten po 100.h členu tega zakona. Zato je tudi uvrstitev tega postopka med izjeme, določene v tretjem odstavku 83. člena ZS, nepravilna, tako da bi moralo sodišče šteti, da rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času sodnih počitnic ni tekel. 10. Vrhovno sodišče dodaja še, da je bila tožba vložena zoper sklep o stroških, ki je sicer res vezan na odločitev v glavni stvari (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje), vendar pa je predmet posebnega sodnega varstva, pri katerem ni videti razlogov, iz katerih bi ga bilo treba šteti za nujnega ali prednostnega. Česa takega ni mogoče izpeljati niti iz določb ZIUZEOP, saj se posebne vsebinske določbe iz poglavja 23.A tega zakona, vezane na izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, v ničemer ne nanašajo na stroške, tako da iz prej navedenih razlogov ne pride v poštev niti uporaba člena 100.h istega zakona.

11. Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je brez ugotovitve, da bi bila v zadevi uporabljena katera od določb 23.A poglavja ZIUZEOP, štelo zadevo za nujno in na tej podlagi tožbo zavrglo kot prepozno, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno preveriti obstoj procesnih predpostavk, v primeru njihovega obstoja pa vloženo tožbo presoditi po vsebini.

**K II. točki izreka**

12. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.