Jedro

Tožnik si tudi v primeru, če bi s tožbo uspel, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Ne zgolj zato, ker pritožba zoper sklep I U 1245/2023 ni bila vložena, ampak tudi zato, ker je rok, v katerem bi bilo mogoče vložiti pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, iztekel.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 1245/2023-8 z dne 18. 12. 2023.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče s sklepom I U 1245/2023-8 z dne 18. 12. 2023 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2066/2023 z dne 10. 7. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča Up-483/21-8 z dne 3. 3. 2023. Glede na to ugotavlja, da gre za zadevo, v kateri BPP po peti alineji 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) sploh ni mogoče dodeliti, saj tožnik prosi za BPP v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Vložiti želi namreč pravno sredstvo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za BPP.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi uveljavlja neustavnost določbe pete alineje 8. člena ZBPP. Trdi, da zaradi te določbe socialno ogroženim nista zagotovljena pravica do enakega varstva pravic in pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper nepravilne in nezakonite odločbe. Uveljavlja, da je določba tudi v nasprotju s 6. in 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila.

5.Tožba ni dovoljena.

6.Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1).

7.Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na te razloge paziti po uradni dolžnosti. Stališče, da sodišče okoliščine, od katerih je odvisen obstoj procesnih predpostavk, ugotavlja po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.

8.Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Navedeno pomeni, da mora vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, ves čas postopka izkazovati pravni interes. Ta mora biti lasten, neposreden in konkreten. Obstajati mora torej potreba po pravnem varstvu, saj samo to, ob ugodni odločitvi sodišča, lahko spremeni tožnikov pravni položaj. Za presojo pravnega interesa pa ni relevantna vsaka sprememba tega položaja, ampak le taka, ki bi z razveljavitvijo ali odpravo akta privedla do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja. Ves čas upravnega spora mora biti zato kot verjetno izkazano, da bi ugoditev tožbi pomenila za tožnika določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.

9.Sodišče je z vpogledom v vpisnik ugotovilo, da je zadeva I U 1245/2023, s katero je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločitev organa za BPP 2066/2023 z dne 10. 7. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča Up-483/21-8 z dne 3. 3. 2023, postala pravnomočna 20. 1. 2024. Nadalje je Ustavno sodišče dne 3. 3. 2023 zavrglo tožnikovo ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča VII Kp 51440/2016 z dne 16. 3. 2021. Po 33. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic pa sme to sodišče zadeve obravnavati po tem, ko so izčrpana vsa domača pravna sredstva in v štirih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po domačem pravu. V obravnavanem primeru so štirje meseci od dokončne odločitve, tj. od odločitve Ustavnega sodišča, iztekli 3. 7. 2023.

10.Iz tega pa izhaja, da tožnik tudi v primeru, če bi s tožbo uspel, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Ne zgolj zato, ker pritožba zoper sklep I U 1245/2023 ni bila vložena, ampak tudi zato, ker je rok, v katerem bi bilo mogoče vložiti pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, iztekel.

11.Glede na navedeno je sodišče v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 njegovo tožbo zavrglo. Ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave.

12.Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Glej I Up 196/2020.

2Glej I Up 7/2019

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.