Jedro

Sodišče v stečajnem postopku ne odloča o obstoju prerekane terjatve in ločitvene pravice, temveč zgolj ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane in katere prerekane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na terjatev upnika B. Ž. pod zap. št. 3 po končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 2. 2. 2017.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 2. 2. 2017 (p.d. 53), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep je v delu, ki se nanaša nanj (terjatve pod zap. št. 3 po končnem seznamu 00181 preizkušenih terjatev z dne 2. 2. 2017), vložil pritožbo upnik Ž. B. V pritožbi navaja, da je stečajni upravitelj terjatev neupravičeno prerekal. Pojasnjuje, da je bila darilna pogodba sklenjena, da je veljavna ter da podpisi na pogodbah zavezujejo tako obdarjenca kot darovalca. Stečajni upravitelj bi zato moral spoštovati voljo podpisnikov in darilno pogodbo priznati.

3. Na pritožbo je odgovoril stečajni dolžnik, ki je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da stečajnemu upniku prizna vse pravice iz naslova darilne pogodbe z dne 11. 6. 2015. Pojasnjuje razloge za sklenitev te pogodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 2. 2. 2017, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa, je razvidno, da je stečajna upraviteljica prerekala terjatev upnika Ž. B., ki je v seznam vključena pod zap. št. 3. Iz navedenega seznama so razvidni tudi razlogi stečajne upraviteljice za prerekanje terjatve ter navedba, da je dolžan zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanje terjatve dolžan vložiti upnik Ž. B. 6. Presoji pritožbenega sodišča navedba razloga prerekanja terjatve ne pomeni, da sodišče v stečajnem postopku opravi preizkus razlogov prerekanja. Odločitve upravitelja o priznanju oziroma prerekanju zato sodišče v stečajnem postopku tudi ne more spremeniti. Sodišče v stečajnem postopku namreč ne odloča o obstoju prerekane terjatve in ločitvene pravice, temveč zgolj ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane in katere prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

7. Posledica prerekanja terjatve torej je, da se bo njen obstoj oziroma neobstoj ugotavljal v nadaljnjem pravdnem postopku. To pa pomeni, da je upnik Ž. B. s pritožbeno navedbo, da je upraviteljica neupravičeno prerekala njegovo terjatev, ne more uspeti. O tem bo odločeno v pravdnem postopku, če bo upnik vložil tožbo za ugotovitev obstoja terjatve.(1)

8. Ker uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Op. št. (1): Primerjaj Cst 47/2015, Cst 397/2015, Cst 47/2013, Cst 27/2017.