Jedro

V sporu majhne vrednosti je sodišče vezano le na predlog stranke, da narok izvede, ne pa tudi na predlog o tem, kateri dokazi naj se na naroku izvedejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: S sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje tožencu naložilo obveznost plačila 1.127,47 € z obrestmi in 335,73 € pravdnih stroškov. Izdajo sodbe na podlagi pripoznave je utemeljilo z dejstvom, da se toženec ni udeležil naroka, katerega izvedbo je predlagal. Pritožuje se tožena stranka. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zatrjuje kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin in opozarja, da se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Opozarja, da je ugovarjala utemeljenosti zahtevka in njegovo zastaranje, pa je kljub temu izdana sodba na podlagi pripoznave. Trdi, da izvedbe naroka ni predlagala, ker je zapisala, da naj sodišče narok za glavno obravnavo izvede in nanjo neposredno povabi toženo stranko, če oceni, da je zaslišanje tožene stranke potrebno. Ker sodišče toženca ni neposredno vabilo na zaslišanje, je le-ta sklepal, da njegova navzočnost na glavni obravnavi ni potrebna. Meni, da tudi zakon zahteva osebno vabljenje stranke na zaslišanje. Zatrjuje absolutno bistveno kršitev postopka, ker ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in kršitev 23. čl. Ustave RS. Vabila na zaslišanje toženec ni prejel in sodišče o zaslišanju tožene stranke ni odločilo. Razen tega, da je opustilo dolžnost, da o predlogih tožene stranke odloči, tega tudi ni obrazložilo, s čemer je toženi stranki preprečen dostop so sodišča in s tem kršena pravica, ki je implicirana v 22. čl. Ustave RS. Meni, da je 454. čl. ZPP protiustaven in pritožbenemu sodišču predlaga, da pravdni postopek prekine in sproži postopek za oceno ustavnosti. S tem členom je omogočeno prekomerno poseganje države v procesni položaj tožene stranke. Za tako drastično sankcijo ni razumnega in logičnega razloga. Ker je podala odgovor na tožbo in zahtevku nasprotovala, obvezno sodelovanje na naroku pa ni predvideno, meni, da jo je zadela nesorazmerna in nepravična sankcija. Dodaja še, da je uveljavljala nesklepčnost tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je izdana v sporu majhne vrednosti po pravilih, ki ne predvidevajo obligatorne obravnave. Narok za glavno obravnavo se opravi, če njegovo izvedbo zahteva katera od strank (454. čl. ZPP), lahko pa tudi brez predloga strank (455. čl. ZPP). Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je predlagala, je s 3. odstavkom 454. čl. ZPP predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.

Z izpodbijano sodbo je ugotovljeno, da se tožena stranka ni udeležila naroka, katerega izvedbo je predlagala in tudi, da je bila o posledicah izostanka z naroka pravilno poučena. Pritožbeno sodišče se s to ugotovitvijo strinja. Tožena stranka je v vlogi z dne 16.6.2009 tak predlog podala. Ker lahko sodišče narok izvede tudi brez predloga strank, je v predlogu tožene stranke pripisan pogoj „če sodišče oceni, da je zaslišanje tožene stranke potrebno“ nesmiseln in nepotreben. Takoj, ko stranka izjavi, da izvedbo naroka zahteva, je sodišče narok dolžno izvesti. Toženec je izvedbo naroka zahteval, udeležil pa se ga, kljub pravilnemu vabljenju in opozorilu na posledice izostanka, ni.

Za odločitev nepomembno dejstvo je, ali je sodišče na narok vabilo tudi toženca z vabilom na zaslišanje. Sodišče je vezano le na predlog tožene stranke, da narok izvede, ne pa tudi na predlog o tem, kateri dokazi naj se na naroku izvedejo. Procesno vodstvo je stvar sodišča (2. odstavek 213. čl. ZPP). Še manj lahko stranka odloča, na kakšen način naj se jo vabi na narok. Način vabljenja strank, ki imajo pooblaščenca, na zaslišanje je predpisan z 2. odstavkom 261. čl. ZPP. Ta določa, da je vabilo stranki na zaslišanje vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu.

Z 2. odstavkom 454. čl. predviden dejanski stan je nastopil. Pogoji za izdajo zamudne sodbe so podani, ker je posledica toženčevega izostanka z naroka fikcija, da tožbeni zahtevek pripoznava. Ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

Zgoraj navedena fikcija je sankcija za nedoslednost stranke, ki je izvedbo naroka predlagala, udeležila pa se ga ni. Uveljavljena je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku ZPP-D (Uradni list RS, št. 4/2008), ki je zaradi pospešitve in koncentracije postopka predpisal večjo aktivnost in odgovornost obeh pravdnih strank. Po oceni pritožbenega sodišča ne gre za protiustaven ukrep, kajti koncentrirana in ekonomična izvedba postopka je potrebna zaradi varstva ustavne pravice do sojenja v razumnem roku. Stranka je na posledico, ki zaradi neudeležbe na naroku nastopi, opozorjena in bi se ji s skrbnim in vestnim ravnanjem lahko izognila. Ustavne pravice, na katere se sklicuje pritožnik (pravica do sodnega varstva, pravica do enakega varstva pravic...), zato niso kršene. Stranko k podajanju zahteve za izvedbo naroka sili izključno dejanski stan, zato je pričakovati, da bo na naroku uresničila cilje, zaradi katerih je njegovo izvedbo predlagala. Njena aktivna vloga v postopku pa je tudi sicer njena dolžnost in njen prispevek k prizadevanjem za uresničevanje načela ekonomičnosti postopka (11. čl. ZPP). Stranka do konca glavne obravnave lahko kadarkoli pripozna tožbeni zahtevek; tudi v primeru, ko mu je predhodno nasprotovala in podala ugovor zastaranja. Potek postopka je namreč v dispoziciji strank (3. čl. ZPP). V primeru 2. odstavka 454. čl. ZPP je posebnost zgolj ta, da je pripoznava zahtevka fingirana, kar pa je zaradi cilja - koncentracije, pospešitve in ekonomičnosti postopka in predhodnega opozorila - legitimno. Fikcije niso novost, ampak v civilnem postopku že dalj časa sprejeto sredstvo za pospešitev postopka. Tudi načelo poštenega postopka zato ni kršeno.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).

O zadevi odloča sodnica posameznica na osnovi 5. odstavka 458. čl. ZPP.