Jedro

Policisti so v tuj prostor vstopili brez odredbe, ob izrecnem nasprotovanju lastnice (o čemer skladno izpovejo zaslišane priče) in izven zakonsko določenih izjem, pri tem pa so v prostoru hodili vse do zadnje stene, da so lahko obtoženčevo vozilo poslikali iz vseh strani, tudi zadnje. Pri tem pa je prišlo do kršitve ustavno in konvencijsko varovane pravice do zasebnosti (35. in 36. člen Ustave RS in tudi 8. člen EKČP), ki se nanaša tudi na tovrstno garažo ob hiši, v kateri je bil parkiran avtomobil. Drži, kar navaja sodišče prve stopnje, da so policisti fotografirali le zunanjost vozila, česar pa kljub temu ni mogoče opravičiti s potrebnim pregledom prevoznih sredstev, v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP. Bistvo konkretne zadeve je namreč v tem, da so policisti fotografirali sicer dovoljeno zunanjost obtoženčevega vozila, vendar na način, da so vstopili v prostor, znotraj katerega je obtoženec razumno pričakoval zasebnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi:

″Predlogu za izločitev fotografij obtoženčevega vozila se ugodi in se iz spisa izločijo:

-priloga A1, CD, "Foto vozilo‶

-listne št. 151-155 spisa;

pri čemer se bodo vsi navedeni dokazi po pravnomočnosti sklepa zaprli v poseben ovitek in hranili ločeno.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi drugega odstavka 83. člena v zvezi z 285.e členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov - fotografij obtoženčevega vozila.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožila zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da se pritožbi ugodi in da se izločijo dokazi, kot je bilo predlagano.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Obramba je na predobravnavnem naroku med drugim predlagala izločitev vseh fotografij iz spisa, ki so jih posneli policisti na obtoženčevem domu, saj so policisti posneli fotografije v nasprotju z zakonom in predpisi in s kršenjem ustavno zajamčenih človekovih pravic. Fotografije so bile namreč posnete na zasebnem zemljišču, kljub temu da je lastnica zemljišča (A. A., takratna partnerka obtoženca) prepovedala policistom dostop na zasebno zemljišče. Policisti so se do nadstreška oz. garaže pripeljali vsaj 200 metrov po zasebni cesti, nato pa so kljub prepovedi na podlagi usmeritev fotografirali vozilo, ki je bilo vzvratno parkirano v garaži, brez vrat. Fotografirati se ni dalo drugače, kot da so vstopili v to garažo in od zadaj posneli vozilo. Po mnenju obrambe je tudi za takšno fotografiranje in vstop v tuje prostore potrebna ustrezna odločba preiskovalnega sodnika. Glede na to, da le-te ni bilo, obramba vztraja, da gre za nezakonit dokaz in predlaga, da sodišče izloči iz spisa te fotografije. Nenazadnje pa je tudi pripominja, da so bile fotografije posnete v nasprotju s policijsko stroko, saj so brez datuma in brez ure kdaj so nastale.

5.Sodišče prve stopnje je o predlogu za izločitev enkrat že odločalo, s sklepom z dne 30.3.2023, ko je predlog za izločitev fotografij obtoženčevega vozila zavrnilo kot neutemeljenega. Takšno odločitev je sprejelo tudi tokrat, kar je utemeljijo z razlogi, da so policisti, ne glede na to, da naj bi jim lastnica zemljišča prepovedala dostop na zasebno zemljišče, izvajali policijska pooblastila, določena v prvem odstavku 148. člena ZKP, v tem okviru pa z namenom zavarovati morebitne sledove kaznivega dejanja, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, opravili ogled (zunanjosti) obtoženčevega vozila ter ga fotografirali. Pri ogledu v prometni nesreči udeleženega vozila je bilo opravljeno zavarovanje sledov in za to dejanje policija ni potrebovala sodne odredbe. V zvezi z uveljavljanjem kršitve pravice do zasebnosti iz 36. člena Ustave Republike Slovenije je prvostopenjsko sodišče zapisalo, da do kršitve te pravice ni prišlo oz. je bil poseg kljub temu opravičen in ustavnopravno skladen, pričakovana zasebnosti v tem objektu pa je bistveno nižja, kot v stanovanju.

6.Pritožbeno sodišče ne sprejema zaključkov izpodbijanega sklepa. Posameznikova zasebnost iz 35. člena Ustave RS ter izpeljana nedotakljivost stanovanja iz 36. člena Ustave RS sta od lastninsko pravnih razmerij neodvisni ustavno pravni dobrini. Nobenega dvoma ni, kar utemeljeno izpostavlja pritožba, da je pojem "stanovanja s pritiklinami" v kazenskopravnem pomenu širši, kot ga opredeljuje SZ-1 in zajema tudi tiste prostore, ki pripadajo stanovanju oziroma ki so povezani z domovanjem (npr. garaže, veže, kopalnice, balkoni, drvarnice, ograjena dvorišča, itd.). Gre torej za prostore, ki jih ni mogoče uvrstiti pod pojem "stanovanja", ki pa so v nekem smislu po pomenu in namenu izenačeni s stanovanjem. Pojem "stanovanje in drugi prostori" po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP tako obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno ali začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaže in podobni objekti. Bistveno je, da gre za zaključeno enoto prostorov.1 Odgovor na vprašanje, kdaj je zasebnosti treba zagotoviti pravno varstvo, pa nudi tako imenovani koncept razumno pričakovane zasebnosti.

7.Pritožbeno sodišče, upoštevaje zgoraj navedeno, pritrjuje pritožnici, da je tudi predmetna garaža, v kateri se je nahajalo obtoženčevo vozilo (reg. št. KK ...), območje, na katerega se razširja koncept razumno pričakovane zasebnosti, čemur v prid govorijo zlasti naslednja dejstva. i) Objekt se nahaja v neposredni bližini stanovanjske hiše ..., v kateri je takrat obtoženec bival, torej gre vsekakor za zaključeno celoto prostorov, ki jih določena oseba uporablja za bivanje, kjer živi sama ali skupaj z bližnjimi ter kamor spusti zgolj osebe, ki jim dovoli vpogled v najbolj skrita področja svojega življenja. ii) Garaža in tudi stanovanjska hiša se nahajata cca. 200 m od glavne ceste (glede na izpovedbe A. A. in policistov do hiše vodi zasebni dovoz), kar govori v prid temu, da se zaradi odmaknjenosti od prometne poti na tem območju utemeljeno pričakuje zasebnost. iii) Gre za prostor (garažo) ograjen s treh strani (torej 3 stene in streha, brez vrat). Četudi objekt iz ene strani ni bil zaprt (ni bilo vrat), je še vedno šlo za prostor, povezan s samim stanovanjem, v katerem je obtoženec lahko povsem razumno pričakoval zasebnost. Glede na navedeno, ko je bil prostor zgolj brez vrat, ostale stene in streha pa so bile postavljene, tudi ne gre slediti izpovedbam policistov (B. B. in C. C.), da je bil avto parkiran pod povsem odprtim nadstreškom.

8.Te okoliščine so pomembne za presojo, ali je obtoženec v okoliščinah primera navzven prepoznavno pričakoval, da se ga na kraju, kjer je bilo njegovo vozilo fotografirano, pusti pri miru. Drugostopenjsko sodišče ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, ki takšnega razumnega pričakovanja ni prepoznalo. Pritrdilo je zagovornici, ki v pritožbi pravilno ugotavlja, da so policisti zato, da so lahko poslikali vozilo iz vseh strani (le-to je bilo v garaži parkirano vzvratno), morali vstopiti v tako opisano garažo, kar pa pomeni vstop v tuj prostor, znotraj katerega lastnik utemeljeno pričakuje zasebnost, kar pa so policisti storili brez odredbe preiskovalnega sodnika. Vstop v tuje stanovanje ali prostore je dopusten zgolj pod določenimi zakonskimi pogoji, ki jih določa 53. člen ZNPPol2 in ZKP. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da v tem primeru noben od teh pogojev ni bil izpolnjen. To pa pomeni, da so policisti v tuj prostor vstopili brez odredbe, ob izrecnem nasprotovanju lastnice (o čemer skladno izpovejo zaslišane priče) in izven zakonsko določenih izjem, pri tem pa so v prostoru hodili vse do zadnje stene, da so lahko obtoženčevo vozilo poslikali iz vseh strani, tudi zadnje. Pri tem pa je prišlo do kršitve ustavno in konvencijsko varovane pravice do zasebnosti (35. in 36. člen Ustave RS in tudi 8. člen EKČP), ki se nanaša tudi na tovrstno garažo ob hiši, v kateri je bil parkiran avtomobil. Drži, kar navaja sodišče prve stopnje, da so policisti fotografirali le zunanjost vozila, česar pa kljub temu ni mogoče opravičiti s potrebnim pregledom prevoznih sredstev, v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP. Bistvo konkretne zadeve je namreč v tem, da so policisti fotografirali sicer dovoljeno zunanjost obtoženčevega vozila, vendar na način, da so vstopili v prostor znotraj katerega je obtoženec razumno pričakoval zasebnost. Do posega v zasebnost torej ni prišlo s kakršnimkoli vstopom v vozilo, zaradi česar je odveč prvostopenjsko poudarjanje, da so policisti fotografirali le zunanjost vozila.

9.Po oceni pritožbenega sodišča pa tudi ni prišlo do naključnega odkritja avtomobila, kot to v izpodbijanem sklepu navaja sodišče prve stopnje, ko hkrati na 5. strani navaja, da so policisti razpolagali tako s podatkom o dogodku, kot storilcu in tudi registrsko št. vozila, s temi že znanimi informacijami pa so prišli na naslov, kjer je obtoženec prebival. Kot pritožba utemeljeno poudarja, so pri policiji očitno že obstajali razlogi za sum, da bo moč odkriti dokaze, ki bodo obremenilni za obtoženca v tej zadev in da zaradi tega najdba avtomobila ni bila naključna, za sam vstop v prostor pa bi bilo potrebno pridobiti odredbo, ki bi dovoljevala vstop v garažo in posledično fotografiranje vozila.

10.Sicer pa sodišče prve stopnje na 5. strani izpodbijanega sklepa že samo ugotavlja, da vstop policistov pod nadstrešek, predstavlja poseg v obtoženčevo pravico do zasebnosti, ki pa naj bi bilo glede na okoliščine primera ustavno dopustno, ker so nasproti stale pravice oškodovanca, na škodo katerega naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Tovrstna presoja sorazmernosti posega v pravico do zasebnosti pa ni pravilna. Treba je namreč razlikovati med položaji, kadar ustavne pravice pri pridobivanju dokazov kršijo državni organi (kot v konkretnem primeru) in položaji, ko ustavne pravice kršijo posamezniki. Samo kadar so bili dokazi, ki bi bili lahko predmet ekskluzije, pridobljeni po zasebniku (torej jih niso pridobili država oziroma njeni organi pregona), mora sodišče opraviti tehtanje po metodologiji načela sorazmernosti in preizkusiti, ali je kršitev (zasebnosti) navkljub posegu vanjo sploh podana.3 Prvo sodišče je tako zmotno zaključilo, da je takšen vstop policistov sicer poseg v pravico v zasebnost, vendar pa vseeno ustavno dopusten.4

-------------------------------

1VSL sklep V Kp 36719/2013 z dne 14.1.2016 in VSRS Sodba I Ips 55212/2012 z dne 29.02.2024.

2Če imetnik stanovanja to dovoli, če kdo kliče na pomoč, če je to potrebno za preprečitev samomora, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru ali v drugih primerih, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja.

3VSRS Sodba I Ips 51147/2018 z dne 22.12.2022.

4Drugačna situacija bi torej bila, v kolikor bi sam oškodovanec vstopil v sporno garažo. V tem primeru bi bilo tehtanje dveh pravic v koliziji na mestu.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 148, 285e Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35, 36 Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) - ZNPPol - člen 53

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.