Jedro

Izhodišče celotnega postopka pridobivanja sredstev državne pomoči za popotresno obnovo je vloga upravičenca. Sodišče zato ne sledi tožnikovemu stališču, da gre pri dodelitvi sredstev državne pomoči za popotresno obnovo za človekovo pravico, ki se ji upravičenec ne more odpovedati, pač pa gre za način državnega sofinanciranja pri odpravljanju posledic potresa. Tak zaključek pa pomeni, da lahko upravičenec med postopkom vse do dodelitve sredstev vlogo umakne oziroma se pomoči odpove. V obravnavani zadevi pa ni pojasnjeno, ali je upravičenec vlogo za pridobitev državne pomoči pri popotresni obnovi objekta vložil ali ne, tak podatek pa tudi ne izhaja iz listin upravnega spisa, ki so bile predložene sodišču.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 35414-3/2012-MKO-515 z dne 13. 10. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu, sedaj z nazivom Ministrstvo za naravne vire in prostor, v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Povzetek izpodbijanega sklepa:**

1. Tožnik je kot lastnik objekta in spremljajočih objektov na naslovu A. (v nadaljevanju tudi objekt), pri toženi stranki dne 15. 9. 2021 vložil vlogo za dodelitev sredstev za izvedbo postopka popotresne obnove. Navajal je, da so bili objekti poškodovani v potresu 12. 4. 1998 in 12. 7. 2004, ter v sledečih popotresnih sunkih. Toženi stranki je predlagal, naj skladno z Zakonom o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (v nadaljevanju ZPOOSRP) izvede rekonstrukcijo oziroma odstranitev objekta ter naj se zgradijo novi objekti oziroma njihovi deli.

2. Tožena stranka je s sklepom št. 35414-3/2012-MKO-515 z dne 13. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), tožnikovo zahtevo zavrgla. V obrazložitvi pojasnjuje, da upravni organ v postopku najprej preizkusi zahtevo stranke in jo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka.

3. Tožena stranka ugotavlja, da je bil stanovanjski objekt na naslovu A. poškodovan v potresu dne 12. 4. 1998, nato pa še v potresu 12. 7. 2004. Pogoje in postopek za pridobitev sredstev državne pomoči urejajo določbe 19. do 24. člena ZPOOSRP, ki jih tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve citira, nato pa pojasnjuje, kaj v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPOOSRP pomeni popotresna obnova. Navaja, da so v popotresno obnovo vključeni zgolj tisti objekti, ki so vključeni v "Poročilo o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa", ki ga je na podlagi poročil občinskih komisij o škodi zaradi posledic potresa in poročil državnih organov pripravila tožena stranka in ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.

4. Stanovanjski objekt na naslovu A. je bil poškodovan v potresu leta 1998 in je bil vključen v poročilo o škodi ter posledično uvrščen v Program popotresne obnove po potresu leta 1998 (v nadaljevanju Program - potres 1998), v okviru katerega je tudi bil obnovljen. Popotresna obnova po potresu leta 1998 se je zaključila s sprejetjem Končnega poročila o izvedbi popotresne obnove objektov v Posočju, poškodovanih v potresu leta 1998, ki ga je s sklepom št. 41008-24/2009/4 z dne 10. 9. 2009 sprejela Vlada Republike Slovenije. Po potresu dne 12. 7. 2004 je bil objekt prav tako ocenjen kot poškodovan in je bil vključen v Program popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 (v nadaljevanju Program - potres 2004). Tedanji lastnik objekta se je ponovni popotresni obnovi odpovedal, saj naj bi ga saniral v lastni režiji in ni želel dodatnih posegov na svojem objektu v okviru popotresne obnove. Dne 14. 12. 2006 je podpisal odstopno izjavo, na podlagi katere je bil objekt uvrščen med objekte v odstopu, kar je razvidno tudi iz priloge Programa - potres 2004 "Spremenjeni program popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 z revizijo ocene stroškov celotne popotresne obnove in z izhodišči za novo razdelitev sredstev proračunske rezerve 2007 za izvedbo programa popotresne obnove od 1. januarja do 31. decembra 2007", sklepa Vlade Republike Slovenije št. 41008-5/2007/23 z dne 8.11.2007 ter nadaljnjih dopolnitev Programa - potres 2004. 5. Postopek popotresne obnove objekta je bil po potresu leta 2004 na predlog tedanjega lastnika in z njegovim odstopom ustavljen. V skladu s to ugotovitvijo je pravica do popotresne obnove z podpisom odstopa od izvedbe sanacije konzumirana in je zato tožnik ali drug predlagatelj ne more več uveljavljati. Tožena stranka zato zaključuje, da tožnik ni stvarno legitimiran, ker ne uveljavlja in ne varuje kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi in je zato njegovo vlogo za dodelitev sredstev za izvedbo popotresne obnove objektov na naslovu A., zavrgla.

**Povzetek tožbenih navedb:**

6. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Objekti na naslovu A. so bili prvič poškodovani v potresu dne 12. 4. 1998. Po tem potresu je bil sprejet ZPOOSRP, ki je urejal obliko in način izvajanja pomoči pri ukrepih popotresne obnove in pri spodbujanju razvoja ter je v 21. členu določil 31. december 1999 kot zadnji dan roka, do katerega mora upravičena oseba vložiti zahtevo za izvedbo ukrepov po zakonu in zahtevek po povračilu škode. Zakon je bil kasneje dopolnjen s tem, da je bil rok za vložitev zahtevkov podaljšan do 30. aprila 2002. Prejšnji lastnik objekta je zahtevo za izvedbo ukrepov in ustrezno pomoč takrat vložil pravočasno, objekt pa je bil predmet popotresne obnove, kar potrjuje tudi izpodbijani sklep.

8. Lastnina, ki je predmet obravnave, je spomeniško zaščitena hiša, obravnavana v registru kulturne dediščine Republike Slovenije. Objekti se nahajajo v Triglavskem narodnem parku in imajo status kmetije - kmetijskih zemljišč in stavb. Že zgolj iz naslova statusa kulturne dediščine je ZPOOSRP določal 100 % pomoč pri obnovi, kljub temu pa je prejšnji lastnik prejel le 24 % pomoč iz naslova statusa in geografske lege nepremičnine. Določen del sredstev je prejšnji lastnik prejel tudi zato, ker je ostal brez službe, torej zaradi socialnih kriterijev. Dne 12. 7. 2004 je bil nov močan potres, zaradi česar je bil v ZPOOSRP dodan 3.a člen, ki je določil, da se za objekte, ki so vsebovani v poročilu vlade glede posledic novega potresa leta 2004 ter za objekte, ki so bili ponovno poškodovani v potresu leta 2004, in ki so že bili obnovljeni po potresu leta 1998 ali pa so bili v izvajanju obnove, način izračuna višine pomoči določi v skladu z novimi pravili. Določil je še, da se za povečan obseg popotresne obnove ali ponovno popotresno obnovo objekta ali njegovega dela zaradi posledic novega potresa dodelijo sredstva državne pomoči v višini, ki je skupaj z zneskom izplačane zavarovalnine za škodo zaradi novega potresa, zmanjšanim za polovični znesek vplačanih premij, enaka stroškom povečanega obsega popotresne obnove oziroma stroškom ponovne popotresne obnove.

9. V izpodbijanem sklepu je pravilno navedeno, da je bil objekt poškodovan v letu 1998, da je bil vključen v poročilo o škodi in uvrščen v Program - potres 1998 in da je bila nepremičnina kot poškodovana ocenjena tudi v letu 2004 in vključena v Program - potres 2004. S tem je prejšnji lastnik izpolnil pogoje, ki jih določa 3.a člen ZPOOSRP in je bil upravičen do uveljavljanja pomoči oškodovancem skladno z zakonom. ZPOOSRP, ki je bil dopolnjen po potresu v letu 2004, ni določil roka za uveljavljanje škode in postavljanje zahtevkov. Ker rok za uveljavljanje pravic po ZPOOSRP za objekte, poškodovane v potresu v letu 2004 ni bil določen, je mogoče na podlagi tega zakona še vedno izvajati obnove objektov in uveljavljati vsa upravičenja, ki jih določa zakon, ter vlagati zahteve skladno z ZPOOSRP. Temu je pritrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor v dokumentu št. 090-317/2021-2550-5 in št. 090-318/2021-2550-5 z dne 8. 9. 2021, prav tako je to potrdila Državna tehnična pisarna v dopisu z dne 3. 12. 2020. Iz opisanih razlogov tožena stranka zahtevka tožnika tudi ni zavrgla kot prepoznega.

10. Po potresu, ki je prizadel Lepeno 12. 7. 2004, je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje - Komisija za ocenjevanje škode dne 15. 7 .2004 opravila ogled škode na objektu A. in dne 20. 7. 2004 podala opis in oceno škode. Dne 26. 1. 2005 je Državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid izvedla ogled objekta, ki je trajal le kratkih 30 minut za vsa poslopja na naslovu, za pregled vseh sob, podstrehe, kleti, objekta za goste, poslopij ob stavbi, elektro instalacij, vodne napeljave, toplotnega telesa in ostalih elementov gradbene in konstrukcijske-statične vsebine ter za celoten pregled statikov, arhitektov in ostalih strokovnjakov. Tako opravljenega ogleda tudi teoretično ni mogoče šteti za ustrezen in strokoven pregled škode v skladu s sprejetimi standardi. Po zaključenem ogledu je Državna tehnična pisarna začela s pridobivanjem dokumentacije za izdelavo dokumentacije v skladu z ZPOOSRP. Dne 20. 3. 2006 je pridobila izpisek iz zemljiške knjige in dne 6. 4. 2006 kulturno varstvene pogoje za izvedbo ukrepov pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Od takrat se vse do dne 14. 12. 2006 iz Državne tehnične pisarne niso več oglasili na terenu, takrat pa sta kot pooblaščeni osebi te pisarne prišla B. B. in C. C. Takratnemu lastniku sta dala v podpis izjavo (v nadaljevanju izjava), ki je bila vnaprej natisnjena v obliki obrazca, v katerega so se zgolj vnesli podatki, in na katerem je bilo besedilo, da tedanji lastnik ne želi popotresne obnove obstoječega objekta, da ne želi koristiti sredstev državne pomoči ter da sprejema celotno odgovornost za stanje objekta, ki ga popotresno ne bo saniral. Takratnega lastnika niso opozorili na njegove pravice in možnosti in mu niso predložili projektne naloge, prav tako mu niso svetovali, kar bi sicer ob izrecni zakonski dolžnosti morali storiti. Državna tehnična pisarna tudi ni bila pooblaščena za vodenje upravnih postopkov, prav tako tudi ne osebe, ki so se predstavile kot pooblaščene osebe te pisarne. Tožena stranka je vsebino te izjave povzela v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in na njej utemeljila svojo odločitev. Tožnik trdi, da izjava nima pravno formalne narave in je bila pridobljena na nezakonit način s kršitvijo zakona.

11. Tožnik opozarja, da iz nobenega dokumenta ne izhaja, da bi kdorkoli karkoli podpisal, da se postopek ustavi, prav tako tudi ne, da bi na takšno postopanje in interpretacijo kdorkoli opozoril takratnega lastnika. Po podaji izjave takratnemu lastniku tudi ni bila izdana ustrezna odločba oz. sklep s pravnim poukom oziroma možnostjo pritožbe. Noben sklep Vlade, ki ga navaja tožena stranka, ni javno dostopen, niti niso bili o njihovem sprejetju obveščeni zadevni upravičenci.

12. ZUP, ki je veljal na dan 14. 12. 2006, je določal, da se mora, kadar se odloča o pravicah, obveznostih ali koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, delovati skladno s tem zakonom. Javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah se podeli z zakonom. ZPOOSRP je v drugem odstavku 27. člena Državni tehnični pisarni nalagal, da svetuje in nudi pomoč pri načrtovanju in projektiranju obnove v potresu poškodovanih objektov ter da usklajuje in nadzira aktivnosti pri obnovi poškodovanih objektov, ni pa ji dal pooblastila za vodenje upravnih postopkov. Pooblastilo za vodenje postopkov je v skladu s petim odstavkom 22. člena ZPOOSRP imelo Ministrstvo za okolje in prostor. To pomeni, da Državna tehnična pisarna ni bila pooblaščena za dajanje oškodovancem v podpis obrazcev, s katerim bi se osebe izrecno odpovedale svojim pravicam po ZPOOSRP. Odstopna izjava, ki sta jo dala prejšnjemu lastniku objekta v podpis osebi, ki sta se predstavili kot pooblaščeni osebi Državne tehnične pisarne, je torej v nasprotju s takrat veljavnim 7. členom ZUP.

13. Lastnina, ki je predmet obravnave, je spomeniško zaščitena hiša in kot taka obravnavana v registru kulturne dediščine Republike Slovenije. Zakon o kulturni dediščini v 2. členu določa, da je varstvo dediščine v javno korist. Varstvo javne koristi obsega ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo ter celostno ohranjanje dediščine. Že zgolj ob upoštevanju dejstva, da obnovo objektov kulturne dediščine zahteva javna korist, se prejšnji lastnik v potresu poškodovanega objekta, ki je spomeniško zaščiten in predstavlja kulturno dediščino, ne bi mogel veljavno odpovedati obnovi, organi pa morajo poskrbeti, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Izjava je tudi v nasprotju s 5. točko tretjega odstavka 27. člena ZPOOSRP, ki kot dolžnosti Državno tehnične pisarne izrecno določa, da ta nudi pomoč lastnikom in upravljavcem nepremičnin na potresnih območjih. Noben zakon, kakor tudi noben drug zakonski ali podzakonski akt ne pooblašča kateregakoli državnega organa ali posameznih oseb, da na vnaprej natisnjenih obrazcih dajejo v podpis upravičencem - oškodovancem nekonkretizirane in pravno neutemeljene izjave, s katerim se odpovedujejo pravici, ki jim jo podeljuje zakon in o konzumiranju katere bi odločal državni organ ali nekdo z javnim pooblastilom, temveč izključno oškodovani posameznik sam.

14. Z navedenim dejanjem je oseba, ki je dala v podpis vnaprej pripravljeno izjavo, posegla v pristojnost zakonodajalca in posamezniku odvzela pravico do konzumiranja pravice, ne da bi bila za kaj takega pooblaščena ali do tega upravičena. V primeru, da bi zakonodajalec želel omejiti rok do katerega se lahko uveljavlja pravica, bi to izrecno določil z zakonom, prav tako tudi, da se ji oškodovana stranka lahko pravno zavezujoče odpove. V konkretnem primeru se prejšnji lastnik nikoli ni odpovedal pravici in pravice vse do sedaj ni konzumiral ter, kot je pojasnjeno zgoraj, tega tudi sicer ne bi mogel veljavno storiti.

15. V primeru, da bi Državna tehnična pisarna vodila upravne postopke, bi morala v konkretnem primeru ugotoviti, da skladno z zakonom ni pooblaščena za odločanje v upravnem postopku, kjer se oseba odpove svojim pravicam in obveznostim po ZPOOSRP. Upravni organ, ki ni pooblaščen za sprejem vloge, mora na to opozoriti vložnika in ga napotiti k pristojnemu organu, vloga pa se sprejme le, če to vložnik izrecno zahteva, nato pa se s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti, zoper katerega je dopustna pritožba. Če bi torej Državna tehnična pisarna izjavo oziroma izpolnjen obrazec sprejela, bi morala vlagatelja opozoriti, da ni pristojna za sprejem takšne vloge in takšno vlogo s sklepom zavreči, v pravnem pouku pa ga poučiti o njegovih pravicah. Državna tehnična pisarna pa v predmetni zadevi očitno ni vedela, da nima pooblastil, tako da je izpolnila obrazec, ki je bil dan v podpis prejšnjemu lastniku objekta, ne da bi bil opozorjen na njegove pravice in čemu konkretno se odpoveduje. ZPOOSRP je sicer jasno opredelil vlogo in pomen Državne tehnične pisarne, iz odgovorov Ministrstva za okolje in prostor pa je razvidno, da ne en in ne drugi organ ne poznata zakonskih osnov, njihovih pristojnosti, dolžnosti in obvez ter sta tako postopala v nasprotju z veljavnimi predpisi. Ministrstvo za okolje in prostor enkrat v dokumentih trdi, da je Državna tehnična pisarna organ, ki deluje v okviru ministrstva, nato pa da ni organ v sestavi tega ministrstva. Ministrstvo za okolje in prostor tudi izrecno zapiše, da Državna tehnična pisarna ni zavezana delovati v skladu z določili ZUP in Uredbe o poslovanju, kar pomeni, da tudi po mnenju ministrstva ni pooblaščena za vodenje upravnih postopkov. Da bi bila zmeda še večja, je nato Državna tehnična pisarna v dopisu z dne 3. 12. 2020 zapisala, da deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor, ki pa je v dopisu št. 090- 317/2021-2550-5 in št. 090-318/2021-2550-5 z dne 8. 9. 2021 med drugim zapisalo, da Državna tehnična pisarna ni organ v sestavi tega ministrstva, pač pa gre za organizacijsko obliko nudenja pomoči oškodovancem in potencialnim upravičencem do sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic naravne nesreče. Zato naloge Državne tehnične pisarne opravljajo zasebne družbe, izbrane na javnem razpisu. Po pregledu javnega naročila in pogodb tožnik ugotavlja, da Državna tehnična pisarna ni bila pooblaščena za vodenje upravnih postopkov, še manj pa za pripravo vlog, na podlagi katerih bi se upravičenci - oškodovanci lahko odpovedovali pravicam, ki jim pripadajo na podlagi zakona. Državna tehnična pisarna je torej v konkretnem primeru s svojim postopanjem presegla dana ji pooblastila, oziroma je postopala nezakonito.

16. Izjavo sta prejšnjemu lastniku objekta dala v podpis B. B., ki je na dan 15. 11. 2021 pisno potrdil, da nima opravljenega izpita za vodenje upravnih postopkov, in C. C., za katerega pa niti sam niti ... nista odgovorila na vprašanje, ali je v času, ko je prejšnjemu lastniku objekta dal v podpis izjavo, imel opravljen izpit za vodenje upravnih postopkov, oziroma kdaj ga je opravil. Ministrstvo za javno upravo je tožniku sporočilo, da ne razpolaga s podatki glede opravljenega strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka za imenovana. Iz vsega navedenega je zato mogoče sklepati, da takega izpita nimata opravljenega oziroma ga nista imela opravljenega v času, ko sta prejšnjemu lastniku objekta dala v podpis izjavo.

17. Izjava, ki jo je prejšnji lastnik podpisal na vnaprej natisnjenem obrazcu, ni imela nobenih obveznih elementov, ki jih določa ZUP, saj nima izreka, obrazložitve in ni jasno ali gre za sklep ali odločbo ali ima kakšno drugo naravo skladno z ZUP. Iz izjave ni razvidno, čemu naj bi se prejšnji lastnik objekta odpovedal in obseg odpovedi pravicam, predvsem pa ni razvidno, ali je bil opozorjen na posledice svoje odpovedi. Izpodbijani sklep je tako prvi, ki lastnika opozarja, da se je z nekonzumiranjem za vedno odpovedal pravici do popotresne pomoči. Izjava tudi ne vsebuje podatkov, kdo je vodil postopek, kdo je pripravil dokument in kakšne so posledice, pač pa zgolj, da so bile prisotne pooblaščene osebe Državne tehnične pisarne. Navedeno tudi ni po kateri zakonodaji se je vodil konkreten postopek in tudi ne, da se ta dokument lahko uporablja v drugih postopkih. Vse to pomeni kršitev ustavnih pravic prejšnjega lastnika in ima znake več kaznivih dejanj, ki bi jih tožena stranka morala sankcionirati po uradni dolžnosti. Prejšnji lastnik ne more nositi posledic nezakonitosti delovanja oseb, ki so v imenu države delovale izven meja pristojnosti in v nasprotju z zakonom.

18. Tožnik izpostavlja, da se upravičenec - oškodovanec do popotresne pomoči svoji pravici niti ne more veljavno odpovedati. Skladno z Ustavo Republike Slovenije se oseba ne more odpovedati človekovi pravici, kamor sodi kot izvedena pravica tudi pravica, ki so jo pridobili oškodovanci iz popotresne obnove. Navedena pravica ima naravo socialnega upravičenja, ki ga je zakonodajalec predvidel za pomoč prizadetim v potresu v Posočju. Tudi upravno pravo ne predvideva odpovedi pravici, temveč izključno odpoved pravici do pritožbe. Instituta odpovedi pravice do konzumiranja pravice ne pozna ZUP in tudi ne ZPOOSRP. Ustavno sodišče je v primeru Up-63/03, ki se je sicer nanašal na delovnopravno področje, zapisalo, da je institut odpovedi pravici treba interpretirati in uporabljati skladno z namenom in smislom konkretnega pravnega področja, upoštevajoč pri tem temeljne posebnosti pravnega razmerja med sodelujočima strankama. Zapisalo je, da je treba ob morebitni nejasni ali nedorečeni pravni ureditvi oziroma v primeru dvoma interpretirati določbo o pravici v korist upravičenca. V primeru popotresne obnove je ZPOOSRP uvedel pomoč ob naravni nesreči, ki ima naravo socialnega upravičenja, vezanega na namen obnove lastnine za v potresu prizadete lastnike nepremičnin enako, ne glede na ekonomsko-socialni položaj. Smiselno navedeni odločitvi Ustavnega sodišča gre tudi v tem primeru za z zakonom določeno pravico do pomoči pri popotresni obnovi, ki je opredeljena z zakonom. Kot taka predstavlja dolžnost na strani zavezanca - države, upravičenec pa se ji ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju z namenom in smislom te zakonske odločbe. V konkretnem primeru se oškodovani nikoli ni odpovedal svoji pravici, ni se odpovedal pravici do konzumiranja pravice, pravica še ni zapadla, terjatev pa zaradi kršitve zakona in pravil splošnega upravnega postopka sploh še ni bila ugotovljena oziroma določena. O tej pravici se prejšnji lastnik tudi ni sporazumel oziroma se ni poravnal. 19. Tožnik aktivno legitimacijo izkazuje kot sedanji lastnik nepremičnine, ki je bila poškodovana v potresu in kot univerzalni pravni naslednik prejšnjega lastnika. Glede na dejstvo, da gre za upravno pravico vezano na nepremičnino, je upravni organ vezan na specialni zakon, ki ureja varstvo lastninske pravice. Na podlagi navedenega ima tožnik kot lastnik nepremičnine pravice vezane na nepremičnino, v njegovem imenu pa se nihče ne more odpovedati katerikoli pravici, ki jo zakon veže na lastnino, kakor tudi ne odpovedati lastniku, da uveljavlja katerokoli pravico, ki mu jo zakon priznava v odnosu do njegove lastnine.

**Povzetek odgovora tožene stranke na tožbo:**

20. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Po njenem prepričanju pravice do dodelitve sredstev za izvedbo popotresne obnove objektov ni mogoče šteti za človekovo pravico, temveč zgolj za pravico do pridobitve finančnih sredstev, ki je vezana na objekt, vključen v program popotresne obnove. Finančna spodbuda se dodeli upravičenemu lastniku objekta na območju popotresne obnove, vendar je neločljivo povezana z objektom, ki stoji na območju popotresne obnove in je namenjen stalnemu bivanju ali pa opravljanju pridobitne ali nepridobitne dejavnosti na tem območju. Pravico lahko uveljavljajo le lastniki objekta, ki so bili s potresom oškodovani. Vsakršno drugačno razumevanje sistema dodeljevanja finančnih sredstev bi pomenilo, da sheme dodeljevanja te pomoči nikoli ne bi bilo mogoče zaključiti, saj bi vsakokratni novi lastniki neobnovljenih objektov lahko uveljavljali pravico do finančnih sredstev. Prejšnji lastnik objekta Č. Č. se je dne 14. 12. 2006 zglasil v prostorih Državno tehnične pisarne Bovec Kobarid, kjer je podal odstopno izjavo vodji izpostave tehnične pisarne v Bovcu, ki je kot priči povabil dva uslužbenca Državno tehnične pisarne kot sopodpisnika izjave. Odstopna izjava je akt stranke, Državna tehnična pisarna pa jo je sprejela v vlogi nudenja tehnične pomoči strankam na terenu v obliki predpripravljene izjave. Stranka bi tako izjavo lahko naslovila na Ministrstvo za okolje in prostor tudi v drugačni obliki in na drugačen način, preko pošte ali z vložitvijo vloge v prostorih ministrstva. Postopek popotresne obnove objekta na naslovu A. je bil nato na predlog takratnega lastnika ustavljen in tudi končan z njegovim odstopom. V skladu s to ugotovitvijo je pravica do popotresne obnove s podpisom odstopa od izvedbe sanacije konzumirana in je tožeča stranka ne more več uveljavljati. Odstopna izjava je bila upoštevana v Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa in v Program - potres 2004. **Povzetek prve pripravljalne vloge tožnika:**

21. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi navaja, da tožena stranka ne opredeljuje pravne podlage za svoje končne ugotovitve in zaključke, niti ne navede sodne prakse, pač pa svoje zaključke izpeljuje na podlagi tega, kar je najbolj prikladno za državo in za preprečitev njene odgovornosti. Njenih navedb zato ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka preprečuje dostop do dokumentov, zaradi česar ji je Informacijski pooblaščenec izrekel opozorilo. Tožnik čaka na dokumente že skoraj dve leti in ne more niti sedaj ustrezno voditi postopka, ki je predmet obravnave.

22. Navedba tožene stranke, da je pravica vezana na osebo in ne na lastništvo, ne drži. Če bi pristali na to tezo, bi morale biti vse odločbe izdane na vse osebe, ki so v trenutku potresa stanovale v objektu in bi se objekt obnovil ali ponovno zgradil na način, da bi vsaka oseba dobila svojo odločbo ali pa bi se odločba glasila na vse osebe. V tem primeru tudi ne bi mogli obnavljati objektov, katerih lastniki so kasneje umrli in so objekte podedovale tretje osebe, ali so se ločile, so se rodile nove osebe ali se je kakorkoli drugače spremenilo število oseb v objektu in formalno pravno lastništvo objekta. Edino pravno relevantno vprašanje je, ali se je postopek začel, če se je začel, kako se je nadaljeval in kako se je zaključil, vprašanje lastništva pa ni relevantno. Če bi sodišče pristalo na tako tezo, bi moralo sprožiti ustavno presojo, kje je podlaga za takšno diskriminatorno razlikovanje.

23. Navedba tožene stranke, da je odstopna izjava akt stranke, Državna tehnična pisarna pa jo je sprejela v obliki predpripravljene izjave v vlogi nudenja tehnične pomoči strankam, je priznanje tožene stranke, da se zaveda, da za navedeno ni imela pooblastila. Tožnik v zvezi s tem v celoti vztraja pri svojih navedbah v tožbi. Da se tožena stranka zaveda kršitev procesnih pravil, kaže to, da v odgovoru na tožbo navaja, da bi stranka pri Ministrstvu za okolje in prostor lahko vložila dokumente preko pošte ali z vložitvijo vloge v uradnih prostorih ministrstva. Temeljno načelo pravne države je, da se država v postopkih ne more sklicevati na dokumente, ki so bili pridobljeni z zavajanjem, prekoračitvijo pooblastil, neizvajanjem zakonskih dolžnosti in kršitvijo vse možne zakonodaje.

24. Tožnik navaja, da je bil postopek obnove uradno začet, kot to določa zakon in kot je razvidno iz dokumentacije, nikoli pa ni bil zaključen ali ustavljen na način kot ga predpisuje zakon. Poudarja, da objekta ni kupil špekulativno z namenom, da bi izkoristil pravice, ki mu pripadajo po zakonu, ker za njih ob nakupu niti ni vedel. Je pa ob začetku obnove ugotovil, da je država kršila vso možno zakonodajo in da je s tem tožniku onemogočila, da biva v nepremičnini, hkrati pa od nje zahteva spoštovanje vse zakonodaje, kot da bi bila obnova izvedena na način, predpisan z zakonom.

**K točki I izreka:**

25. Tožba je utemeljena.

26. Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ zavrže vlogo stranke, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Navaja, da je prejšnji lastnik objekta na naslovu A. (ta je bil najprej poškodovan v potresu leta 1998 in takrat obnovljen, nato pa v potresu 2004 ponovno poškodovan) 14. 12. 2006 podal odstopno izjavo, da se odpoveduje popotresni obnovi objekta, saj naj bi ga saniral v lastni režiji in ni želel dodatnih posegov v objekt. Na podlagi te izjave je bil objekt uvrščen med objekte v odstopu in kot tak evidentiran v Programu - potres 2004. Tožena stranka zaključuje, da je bil postopek z izjavo prejšnjega lastnika objekta ustavljen in tudi končan, s tem pa je bila pravica do popotresne obnove konzumirana in je tožnik, sedanji lastnik objekta, ne more več uveljavljati.

27. Oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije pri ukrepih popotresne obnove objektov in spodbujanje razvoja na območju, ki ga je prizadel potres, je po potresu 12. 4. 1998, ki je imel epicenter v Lepeni, uredil ZPOOSRP. Po tem, ko je isto območje dne 12. 7. 2004 ponovno prizadel potres, je bilo s spremembo tega zakona določeno, da se v popotresno obnovo lahko vključijo tudi objekti, ki so bili v obnovo vključeni že po potresu v letu 1998, če so bili v potresu v letu 2004 ponovno poškodovani, opredeljen pa je bil tudi obseg te pomoči (3.a člen ZPOOSRP).

28. ZPOOSRP je določil, da se sredstva državne pomoči dodelijo za popotresno obnovo objektov v lasti osebe zasebnega prava, ki ima stalno prebivališče ali opravlja pridobitno ali nepridobitno dejavnost na območju popotresne obnove, objekt pa je na območju popotresne obnove in je namenjen stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti (prvi odstavek 20. člena), obenem pa je določil nekatere omejitve oziroma pogoje pri dodelitvi te pomoči (zahtevani delež lastnih sredstev; zahtevana višina sredstev, ki je potrebna za popotresno obnovo objekta, ki ne sme biti manjša od zahtevanega deleža lastnih sredstev; način izračuna določitve višine sredstev državne pomoči; obseg pomoči, ko oseba nima dovolj lastnih sredstev; obnova nevarnega objekta, katerega lastnik ne pristopi k popotresni obnovi; obnova objekta, ki je v solasti več oseb - vse drugi do dvanajsti odstavek 20. člena). ZPOOSRP je nadalje določil, da upravičenec pridobi oziroma se mu dodelijo sredstva državne pomoči na podlagi njegove vloge za pomoč pri popotresni obnovi objektov, ki se predloži ministrstvu (prvi odstavek 21. člena). Po potresu 12. 4. 1998 je bil kot rok oddaje take vloge najprej določen 31. 12. 1999, z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 59/2001, ZPOOSRP-C), pa se je, ne glede na prehodno določen rok, določil na dan 30. april 2002. ZPOOSRP-D, ki je bil sprejet po potresu v letu 2004, roka za vložitev vlog za dodelitev sredstev državne pomoči ni določil. 29. ZPOOSRP je uredil tudi postopek za pridobitev sredstev državne pomoči. V drugem odstavku 21. člena je določil, kaj mora vsebovati vloga, s katero upravičenec zaprosi za dodelitev pomoči pri popotresni obnovi objektov, v tretjem odstavku pa, kaj mora priložiti svoji vlogi. Vloge za dodelitev sredstev državne pomoči so podrobneje opredeljene v Navodilu za izdelavo programov popotresne obnove objektov in vsebino ter obliko vlog za dodelitev sredstev državne pomoči (Uradni list RS, št. 40/00, v nadaljevanju Navodilo), ki ga je 5. maja 2020 sprejel minister za okolje in prostor. Navodilo je določalo, da se vloge dajejo na posebnem obrazcu, določenem v prilogi tega navodila (11. člen). Vloge se vodijo in podatki vanje vpisujejo v Državni tehnični pisarni z uporabo računalnika, vpisujejo pa jih pooblaščene osebe Državne tehnične pisarne na zahtevo upravičencev (prvi in drugi odstavek 12. člen Navodila). Predpisani podatki se v obrazce vpisujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o splošnem upravnem postopku in po pravilih, ki se uporabljajo v gradbeno-tehnični in finančni stroki (peti odstavek 12. člena Navodila). Obrazec vloge se piše v štirih izvodih, od katerih se en izvod izroči upravičencu, na vseh pa mora biti odtisnjen žig Državne tehnične pisarne (27. člen Navodila).

30. Vloge v skladu z 22. členom ZPOOSRP pregleda Ministrstvo za okolje in prostor in če je treba, vlogo ob sodelovanju posameznega upravičenca dopolni. Na podlagi popolnih vlog komisija za popotresno obnovo objektov izdela za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev, predlog delnega programa popotresne obnove objektov, program popotresne obnove objektov pa sprejme vlada, ki v njem v okviru zagotovljenih sredstev odloči o njihovi uporabi za pomoč pri popotresni obnovi objektov za vsako obdobje posebej (drugi in tretji odstavek 22. člena ZPOOSRP). Ministrstvo na podlagi sprejetega programa popotresne obnove objektov in znotraj posameznega programa, ki je v njegovi pristojnosti, za posameznega upravičenca izda odločbo o namenu porabe in obsegu sredstev državne pomoči pri popotresni obnovi objektov (peti odstavek 22. člena ZPOOSRP). Sredstva državne pomoči morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe (prvi odstavek 23. člena ZPOOSRP), da se to zagotovi, pa morajo osebe zasebnega prava skleniti pogodbo z ministrstvom o izpolnjevanju obveznosti. Upravičenec je dolžan ministrstvu predložiti tudi zaključno poročilo o porabi sredstev, najkasneje v 12 mesecih od dneva njihove pridobitve oziroma dodelitve (prvi odstavek 24. člena ZPOOSRP).

31. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je bil objekt na naslovu A. prvič poškodovan v potresu leta 1998, takrat vključen v Program - potres 1998 in v okviru tega programa tudi obnovljen. Objekt je bil nato ponovno poškodovan v potresu dne 12. 7. 2004. Iz listin upravnega spisa izhaja, da si je objekt 30. 7. 2004 ogledala Komisija za ocenjevanje škode in sestavila Zapisnik o ogledu in oceni delne škode na stavbah povzročeni po naravni nesreči, ki ga je podpisal tudi tedanji lastnik objekta Č. Č. Iz listin upravnega spisa nadalje izhaja, da je 26. 1. 2005 Državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid za objekt izdelala Projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije za objekt na naslovu A., ki jo je podpisal tudi tožnik. Sestavljena je bila ob sodelovanju statika, arhitektke, dveh kontrolorjev Državne tehnične pisarne, podpisal pa jo je njen vodja. V projektni nalogi so navedeni splošni podatki o ogledu objekta, opisan je objekt, komunalni priključki in konstrukcijski del. Ugotovljeno je bilo, da je do dne ogleda takratni lastnik objekta že sam saniral poškodbe zaradi zagotovitve varnosti bivanja, brez strokovnega nadzora Državne tehnične pisarne, dodatno pa je bila predlagana še konstrukcijska ojačitev objekta. Z izvedenimi sanacijskimi deli je sam popravil nastale razpoke v nosilnih zidovih, na novo postavil zunanje stopnišče, ki je bilo v potresu porušeno, saniral poškodbe dimnikov in saniral poškodbe predelnih sten. Po njegovi oceni so stroški sanacije znašali približno 1.000.000,00 takratnih SIT.

32. Dne 14. 12. 2006 je Č. Č. podal izjavo, da popotresne obnove objekta na naslovu A. ne želi izvesti in da ne želi koristiti sredstev državne pomoči. Izjavo je podal na prednatisnjenem obrazcu Državne tehnične pisarne Bovec Kobarid, v katerega so se v posamezne rubrike vpisali zahtevani podatki o lastniku in o objektu ter o razlogih, zaradi katerih ne želi zaprositi za dodelitev pomoči za popotresno obnovo. Na sporni izjavi je navedeno, da se je Č. Č. za odstop odločil zato, ker je objekt saniral v lastni režiji in ni želel konstrukcijskih ali drugačnih posegov vanj. Izjavo je lastnoročno podpisal, nakar sledi na obrazcu še zabeležka, da sta bili navzoči pooblaščeni osebi Državne tehnične pisarne Bovec Kobarid B. B. in C. C., ter da potrjujeta pristnost izjave, ki jo je pred njima podal Č. Č., zabeležko pa sta imenovana tudi podpisala. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bil objekt nato v prilogi k sklepu Vlade Republike Slovenije št. 41008-5/2007/23 z dne 8. 11. 2007, s katerim je ta sprejela "Spremenjeni program popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 z revizijo ocene stroškov celotne popotresne obnove in z izhodišči za novo razdelitev sredstev proračunske rezerve 2007 za izvedbo programa popotresne obnove od 1. januarja do 31. decembra 2007", označen kot "odstop" in zanj niso bila predvidena sredstva za obnovo; enako pa označen tudi v prilogi sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 41008-2/2018/4 z dne 8. 3. 2018, s katerim je bila sprejeta "Dopolnitev programa popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 z izhodišči za izvedbo v letu 2018".

33. Vsa doslej navedena dejstva med strankama niso sporna. Sporno tudi ni, da je sedanji lastnik objekta na naslovu A. tožnik, kar po presoji sodišča pomeni, da je s pridobitvijo lastninske pravice ne le prevzel ta objekt v fizični obliki, pač pa prevzel tudi vse obveznosti in pravice, kot so se nanašale na objekt v trenutku, ko je postal njegov lastnik. Z drugimi besedami - v trenutku prenosa lastninske pravice je tožnik glede objekta stopil v položaj, kot ga je imel v tem trenutku prejšnji lastnik Č. Č. Vprašanje, ki je v zadevi sporno pa je, ali je Č. Č. z izjavo z dne 14. 12. 2006, da odstopa od popotresne obnove objekta, pravico do pridobitve državne pomoči za sanacijo konzumiral (in je zato tožnik - njegov pravni naslednik ne more več uveljavljati), kot to v izpodbijanem sklepu zaključuje tožena stranka, ali pa postopek uveljavljanja državne pomoči za popotresno obnovo objekta še ni zaključen, kot to uveljavlja tožnik.

34. Sodišče ugotavlja, da niti iz izpodbijanega sklepa niti iz upravnega spisa, ki je bil predložen sodišču, ni razvidno, ali je tožnikov pravni prednik Č. Č. vložil vlogo za dodelitev sredstev državne pomoči pri popotresni obnovi objekta. Po mnenju sodišča je ta podatek eden od ključnih za odločitev v zadevi. Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjih odstavkih, pridobi sredstva državne pomoči upravičenec na podlagi vloge za pomoč. Vloge, ki jih vložijo upravičenci in jih pregleda ministrstvo, so tudi podlaga, na kateri komisija za popotresno obnovo pripravi predlog delnega programa popotresne obnove za posamezno obdobje, nakar ta program sprejme vlada. Po tem, ko je tak program sprejet, ministrstvo o vlogah odloči z odločbo, s katero določi obseg in namen porabe sredstev državnih pomoči. Ker posebni pogoji glede izdaje teh odločb v ZPOOSRP niso predvideni, sodišče sklepa, da mora ministrstvo pri izdaji odločbe upoštevati pravila ZUP.

35. Izhodišče celotnega postopka pridobivanja sredstev državne pomoči za popotresno obnovo je torej vloga upravičenca. Sodišče zato ne sledi tožnikovemu stališču, da gre pri dodelitvi sredstev državne pomoči za popotresno obnovo za človekovo pravico, ki se ji upravičenec ne more odpovedati, pač pa gre za način državnega sofinanciranja pri odpravljanju posledic potresa. Od upravičenca je torej odvisno, ali za tako pomoč zaprosi z vlogo, na podlagi te vloge pa nato po sprejetem programu popotresne obnove ministrstvo odloči, kakšna višina sredstev se mu nameni, s kakšnim namenom in s kakšnimi pogoji. Tak zaključek pa obenem pomeni, da lahko upravičenec med postopkom, vse do dodelitve sredstev vlogo umakne, oziroma se pomoči odpove. Vsak ima torej možnost, da objekt sanira tudi sam, brez državne pomoči in izključno z lastnimi sredstvi, pri čemer je vezan na pravila obnove, ki veljajo za objekte, poškodovane v potresu, oziroma, kolikor gre za objekt kulturne dediščine, kot je tudi objekt na naslovu A., v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine.

36. V obravnavani zadevi ni pojasnjeno, ali je Č. Č. tako vlogo za pridobitev državne pomoči pri popotresni obnovi objekta vložil ali ne, tak podatek pa tudi ne izhaja iz listin upravnega spisa, ki so bile predložene sodišču. Kolikor take vloge ni vložil, je pa kljub temu podal izjavo, da ne želi izvesti popotresne obnove in ne koristiti sredstev državne pomoči, taka izjava po presoji sodišča ne more imeti učinka. Podlaga za pridobitev sredstev je po ZPOOSRP vloga upravičenca, če pa vloge ni podal, je tudi ne more umakniti niti se odpovedati nečemu, za kar ni zaprosil. Če pa je Č. Č. vlogo za pomoč pri popotresni obnovi objekta vložil, se zastavlja vprašanje, ali je tožena stranka ravnala prav, ko je na podlagi izjave štela postopek glede obnove objekta na naslovu A. za zaključen in ga je v Program - potres 2004 umestila kot "odstop", ne da bi o tem izdala ustrezno odločbo ali drug akt. Ali je bila morebiti taka odločba ali drug ustrezen akt izdan in na kakšni pravni podlagi (oziroma, na kakšni pravni podlagi ni bil izdan), niti iz izpodbijanega sklepa niti iz upravnega spisa zadeve ni mogoče z gotovostjo razbrati in se zato sodišče do tega tudi ne more opredeljevati.

37. Sodišče dejstva, da je izjavo Č. Č., da ne želi izvesti popotresne obnove in da ne želi koristiti sredstev državne pomoči, sprejela Državna tehnična pisarna Bovec Kobarid, ne vidi kot spornega. Državna tehnična pisarna, ki je začasna služba na območjih, prizadetih v potresu in jo ustanovi vlada, namreč svetuje in nudi pomoč pri načrtovanju in projektiranju obnove v potresu poškodovanih objektov ter usklajuje in nadzira aktivnosti pri obnovi poškodovanih objektov (prvi in drugi odstavek 27. člena ZPOOSRP). Med te naloge sodi tudi priprava dokumentacije osebam zasebnega prava za izdelavo vlog za pridobitev sredstev državne pomoči (3. točka tretjega odstavka 27. člena ZPOOSRP), podrobneje pa te njene naloge določajo Navodila. Kot "dokumentacijo" sodišče razume tudi možnost priprave obrazcev izjav, s katerimi upravičenci vložene vloge za pomoč kasneje umaknejo. Državna tehnična pisarna torej ni bila tista, ki bi odločala o izjavi Č. Č., pač pa je vlogo le sprejela, podpisnika te pisarne pa potrdila, da je Č. Č. to izjavo podpisal v njuni navzočnosti (enako kot to za vložitev vloge za pridobitev pomoči določa Navodilo). Kdo je nato sprejel odločitev, da se objekt ne vključi v popotresno obnovo, po katerem postopku in na kakšen način, niti iz izpodbijanega sklepa niti iz listin upravnega spisa ni razvidno, saj teh okoliščin tožena stranka ni v celoti raziskala in jih ni pojasnila, sodišče pa se zato do njih ne more opredeljevati.

38. Ob upoštevanju vsega povedanega sodišče zaključuje, da dejansko stanje v zadevi ni raziskano v celoti, kot je pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve. Poleg tega v izpodbijanem sklepu niso obrazložene okoliščine, ki so za presojo v tej zadevi bistvene, in sodišče izpodbijane odločitve ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem mora za zadevo relevantno dejansko stanje v celoti raziskati in nato ponovno odločiti, svojo odločitev pa pojasniti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

39. Sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi izvedlo glavno obravnavo. Odločitev je namreč sprejelo le na podlagi listin, obe stranki pa sta se strinjali, da se glavna obravnava ne opravi (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pa tudi sicer je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

40. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetnica. Zahtevane zakonske zamudne obvesti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), sodna taksa pa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z določbo točke c) opombe 6.1. taksne tarife).