Jedro

Tožba za razveljavitev sodne poravnave skladno s 392. členom ZPP predstavlja izredno pravno sredstvo. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je obvezno zastopanje po odvetniku (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta zahteva velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, ne le za vložitev izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo oziroma tožbo tožnikov z dne 29. 1. 2020, vloženo dne 30. 1. 2020, zavrglo kot nepopolno, ter obrazložilo, da je tožnika po pozivu sodišča s sklepom z dne 18. 6. 2021 nista dopolnila tako, da bi bila sposobna za obravnavo. Na posledico zavrženja sta bila predhodno pravilno opozorjena.

2. Iz pritožbe tožnikov, ki jo poimenujeta ugovor, gre smiselno razbrati, da sta vložila tožbo za razveljavitev sodne poravnave in čakata na rezultat. Nezakonita tožba na izvršbo I 135/2020 zmotno temelji na sodni poravnavi, podpisani dne 4. 9. 2018, zoper katero je vložena tožba v tu obravnavanem postopku. Ker nista prejela nobenega poziva za dopolnitev, je takšno zavračanje tožbe nesprejemljivo. Vsakemu je jasno, da gre za eno veliko prevaro, kjer se vse namerno zapleta in se poskuša za zahrbten način doseči svoje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V obravnavani zadevi je toženka zoper tožnika vložila tožbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine ter plačila uporabnine. Na naroku dne 4. 9. 2019 je bila med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava, s katero sta se tožnika zavezala izprazniti nepremičnino, jo izročiti toženki in ji plačati uporabnino (list. št. 44). Neposredno po sklenitvi sodne poravnave sta vložila tožbo za njeno razveljavitev (list. št. 51).

5. Tožba za razveljavitev sodne poravnave skladno s 392. členom ZPP predstavlja izredno pravno sredstvo. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je obvezno zastopanje po odvetniku (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta zahteva velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, ne le za vložitev izrednega pravnega sredstva.2 Edina izjema od omenjene zahteve po obveznem odvetniškem zastopanju je predvidena, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva oziroma odgovora na pravno sredstvo (četrti odstavek 86. člena in 91. člen ZPP).3

6. V obravnavani zadevi sta tožnika tako tožbo za razveljavitev sodne poravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot obravnavano pritožbo pred sodiščem druge stopnje, s katero izpodbijata sklep o zavrženju tožbe, vložila samostojno in ne po odvetniku, pri tem pa nista zatrjevala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Ker sta pritožbo vložili osebi, ki nista imeli te pravice (četrti odstavek 343. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP), je nedovoljena in jo je bilo treba zavreči (prvi odstavek 346. člena in 1. točka 365. člena ZPP).4 Pritožbo, ki jo je podal drugi tožnik, je bilo treba zavreči tudi iz razloga, ker je ni podpisal, v postopku s pravnimi sredstvi pa se pritožnika ne poziva, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

7. Pritožbeno sodišče tožnikoma še pojasnjuje, da tudi, če njune pritožbe ne bi zavrglo, z njo ne bi uspela, saj je sodišče prve stopnje njuno tožbo na razveljavitev sodne poravnave pravilno zavrglo. Tožnika namreč tožbenega zahtevka kljub pozivu sodišča s sklepom z dne 18. 6. 20215 nista postavila, brez njega pa sodišče ne more odločati.

2 Primerjaj dr. Aleš Galič v: dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Uradni list Ljubljana 2005, str. 368 (14. točka) in str. 384 (4. točka). 3 Ibidem, str. 368 (13. točka) in str. 381 do 383 (komentar 91. člena ZPP). 4 VSL I Cp 1509/2020, VSC Cp 349/2020. 5 Ki jima je bil vročen 21. 7. 2021, kar je razvidno iz vročilnic – list. št. 93. Zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da poziva na popravo tožbe nista prejela.