Jedro

Glede na dejstva, ki izhajajo iz drugostopenjske odločbe in predloženih upravnih spisov, da je tožnik vabilo na narok za dne 31. 5. 2012, kateremu je bila predložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, prejel 4. 5. 2012, torej 27 dni pred narokom, in da je bilo v njem navedeno, kje se nahaja dokumentacija in kdaj si jo lahko ogleda, je imel tožnik po presoji sodišče že pred razpisanim narokom dovolj časa, da si s strokovno pomočjo vpogleda vso dokumentacijo ter se ustrezno pripravi na narok, poleg tega iz zapisnika z ustne obravnave izhaja, da so predstavniki investitorjev na njej predstavili predloženi projekt in spremembe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo investitorki Mestni občini ... (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) dovolila gradnjo vročevoda na tam naštetih zemljiščih v k.o. ... in k.o. ..., pod pogoji, navedenimi v izreku dovoljenja. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se načrtovana gradnja nahaja v območju, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška (Uradni list RS, št. 69/09, v nadaljevanju OPPN). Glede tožnikovega ugovora, da na začetku upravnega postopka ni bil stranka v postopku, toženka pojasnjuje, da je bila obravnavana gradnja javnega vodovoda, v katerem so bile stranke v postopku le služnostni upravičenci na zemljiščih, na katerih je predvidena gradnja vodovoda in lastniki zemljišč ob trasi. Po naknadnih popravah in dopolnitvah projektov v delu, ki se nanaša na gradnjo vročevoda, predvsem načrta varovanja gradbene jame, so bili v postopek povabljeni še vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala gradnja, torej tudi mejaši, ki prej niso bili vključeni v postopek. V zvezi z varovanjem gradbene jame in posegi na zemljišče tožnika je iz načrta varovanja gradbene jame razvidno, da ne bo posegov v sosednje zemljišče, prav tako pri varovanju gradbene jame ni dovoljeno posegati v sosednje zemljišče, kar je zapisano tudi v izreku odločbe.

Z izpodbijanim sklepom pa je toženka izpodbijano odločbo popravila tako, da se poleg navedenih parcelnih številk, na katerih se dovoli gradnja vročevoda, doda pomotoma izpuščena parcela št. 798/23 k.o. ... Pojasnila je, da je med postopkom izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja, skupaj z ostalimi zemljišči, na katerih je predvidena gradnja vročevoda, ves čas obravnavala in upoštevala tudi navedeno zemljišče. To zemljišče je bilo navedeno v zahtevi investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi v predloženi projektni dokumentaciji med zemljišči, namenjenimi gradnji vodovoda. V postopku je bilo ugotovljeno, da ima investitor na tem zemljišču pravico graditi, poleg tega pa zemljišče ne meji na zemljišča stranskih udeležencev v postopku. Pomotoma izpuščeno zemljišče je obravnavano tudi v delu obrazložitve odločbe v zvezi z izbrisno tožbo za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, kar je jasno razvidno iz obrazložitve gradbenega dovoljenja.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na njegovo sodelovanje navedel, da je imel tožnik možnost uspešno izpodbijati zakonitost izpodbijane odločbe. Po oceni drugostopenjskega upravnega organa tožnik ni bil prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih, ker je bil vabljen na ustno obravnavo šele 4. 5. 2012. Tožniku je bila v postopku na prvi stopnji dana možnost, da se seznani s predloženim projektom in predvideno gradnjo in da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izdajo odločbe. Kot nebistveno ocenjuje okoliščino, da v odločbi ni pojasnjeno, v čem je bil projekt spremenjen. Navedeno je bilo pojasnjeno na ustni obravnavi dne 31. 5. 2012. Pritožbeni ugovor, da je varovanje gradbene jame pomanjkljivo, pa ocenjuje kot pavšalen in nepodprt z dokazi. Sklicuje pa se tudi na načrt, ki ga je izdelal odgovorni projektant, ki jamči, da je izdelan v skladu s prostorskim aktom, gradbenimi predpisi in s projektnimi pogoji in soglasji za priključitev ter da so bile upoštevane vse bistvene zahteve, tako, da bo gradnja zanesljiva in da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov. Upravni organ se v strokovne rešitve ne more spuščati. Poleg tega iz predloženega projekta, zlasti iz načrta varovanja gradbene jame izhaja, da na zemljišču parc. št. 798/7 k.o. ... niso predvideni nobeni posegi, zato ne drži tožnikova trditev, da se posega v to njegovo zemljišče. Prav tako je upravni organ druge stopnje zavrnil tožnikovo pritožbo zoper sklep, saj je bilo zemljišče parc. št. 798/23 k.o. ... ves čas predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Navedeno je bilo v zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 2. 11. 2010, njegovi dopolnitvi, navedeno pa je bilo tudi v posameznih soglasjih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in v samem projektu. Bilo pa je tudi predmet ugovorov stranskih udeležencev v postopku na prvi stopnji. Omenjeno je bilo v obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi z izbrisno tožbo. Zato gre za dejansko pomoto, ki jo je mogoče popraviti s sklepom o popravi pomote. Poleg tega s tem sklepom ni bilo poseženo v tožnikove pravne koristi, saj zemljišče niti ni njegovo, niti ne leži v bližini njegovih zemljišč.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da drugostopenjski organ ni pojasnil, zakaj naj bi bilo njegovo sodelovanje na zadnji obravnavi dovolj za seznanitev s predloženim projektom in predvideno gradnjo ter za možnost, da se izjavi o relevantnih dejstvih in okoliščinah, ob tem, da je bila šele na zadnji obravnavi predložena spremenjena projektna dokumentacija in še to le na vpogled. Prav tako drugostopenjski upravni organ ni pojasnil, kako bi tožnik, ob takšni predstavitvi projektne dokumentacije, lahko konkretneje utemeljil dejstvo, da je projekt varovanja gradbene jame pomanjkljiv. Ponavlja navedbe, da je bila v postopek izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja povabljen šele tik pred njegovim zaključkom, to je pred zadnjo obravnavo. Tako ni bil seznanjen s prejšnjimi obravnavami in okoliščinami, ki so se obravnavale na njih, pa tudi na zadnji obravnavi, na kateri je prvič lahko sodeloval, ni bil seznanjen ne z vlogo, ki je bila podlaga za začetek postopka, ne z ostalo dokumentacijo. Pri tem poudarja, da se zahteva investitorja od vložitve vloge ni spremenila, kar pomeni, da so bile relevantne okoliščine za odločitev v gradbenem dovoljenju in s tem tudi za priznanje statusa stranskega udeleženca toženki znane in ves čas enake. Samo z odpravo izpodbijane odločbe bo tožniku omogočeno, da ustrezno preuči vse okoliščine, ki so relevantne za izdajo gradbenega dovoljenja in se do njih vsebinsko opredeli. Nadaljnji razlog za odpravo izpodbijanega gradbenega dovoljenja pa je v tem, da je vlagatelj oziroma pooblaščenec šele na zadnji obravnavi predložil spremenjeno projektno dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, in še to samo na vpogled. Tožnik se zato z njo ni mogel seznaniti. Še posebej, ker se glede na naravo dokumentacije, za to zahtevajo tudi specialna strokovna znanja. S tem je bilo poseženo v njegovo pravico do izjave v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave. Navaja razloge, zakaj bi moral sodelovati v navedenem postopku že od začetka in zakaj ni pravilno stališče toženke, da mu je bila zagotovljena možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah zadeve. Glede na to, da ni imel možnosti sodelovanja v postopku do zadnje obravnave in da je bila na zadnji obravnavi dana spremenjena projektna dokumentacija le na vpogled, brez ustrezne možnosti njene proučitve, je lahko v zvezi s projektom varovanja gradbene jame izpostavil samo, da je pomanjkljiv. Ne strinja se tudi z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da je šlo le za pisno pomoto, kar podrobno utemelji. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo obrazloženo zavrača vse tožbene očitke in poudarja, da so tožbene navedbe enake tistim, ki jih je tožnik navedel v postopku do izdaje gradbenega dovoljenja in v pritožbi, do njih pa sta se izčrpno opredelila organa obeh stopenj. Predlaga, naj sodišče zavrne „tožbeni zahtevek“, tožniku pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

Glede izpodbijane odločbe: Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi so bili zavrnjeni tožnikovi ugovori, ki jih je uveljavljal v postopku kot stranski udeleženec v zvezi z varovanjem lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 803/1, 803/4, 803/8, vse k.o. ... in 798/7 k.o. ... (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik namreč v tožbi ne navaja razlogov, s katerimi bi lahko izpodbijal stališča obeh upravnih organov, podane pa niso niti v tožbi zatrjevane postopkovne kršitve.

Ne drži tožbeni ugovor, da je toženka s tem, ko je tožnika povabila v postopek šele pred zadnjim narokom za ustno obravnavo, in ne že na začetku postopka, kršila določbe postopka. Upravna organa sta v obrazložitvi odločbe pojasnila, da je do vključitve tožnika v postopek v tem primeru prišlo, ko je organ po vsebini obravnaval zahtevek za gradnjo vročevoda in po dopolnitvi predloženega projekta, ko je ugotovil, da bi bil tožnik lahko prizadet v svojem pravnem interesu. To pa je bilo tožniku tekom postopka pojasnjeno tudi že na ustni obravnavi dne 31. 5. 2012, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

Ne glede na to, ali bi moral biti udeležen v postopku že od začetka, ali ne, pa je bilo tožniku tudi po presoji sodišča omogočeno zavarovanje njegovih pravic in pravnih koristi v predmetnem postopku. Glede na dejstva, ki izhajajo iz drugostopenjske odločbe in predloženih upravnih spisov, da je vabilo na narok za dne 31. 5. 2012, kateremu je bila predložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, prejel 4. 5. 2012, torej 27 dni pred narokom, in da je bilo v njem navedeno, kje se nahaja dokumentacija in kdaj si jo lahko ogleda, je imel tožnik po presoji sodišče že pred razpisanim narokom dovolj časa, da si s strokovno pomočjo vpogleda vso dokumentacijo ter se ustrezno pripravi na narok, poleg tega iz zapisnika z ustne obravnave izhaja, da so predstavniki investitorjev na njej predstavili predloženi projekt in spremembe. Da bi tožnik uveljavljal, da mu projekt ni bil zadovoljivo ali v celoti predstavljen, iz zapisnika z naroka, ki ga je podpisal, ne izhaja. Zahteval je le seznanitev z vsemi upravnimi postopki, ki so v teku za to območje.

Glede na to, da je bila izpodbijana odločba izdana 28. 8. 2012, torej skoraj tri mesece po opravljenem naroku, pa je imel tožnik dovolj časa, da prouči vse okoliščine, relevantne za izdajo odločbe, in se do njih vsebinsko opredeli ter predloži morebitne dokaze tudi po opravljenem naroku.

Enako velja tudi glede tožbenega ugovora, da se tožnik ni imel možnosti seznaniti s projektom varovanja gradbene jame.

Glede izpodbijanega sklepa: Neutemeljena je tožba tudi v delu, ki se nanaša na sklep z dne 21. 11. 2012. Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obrazloženo pojasnila razloge, zakaj gre v zadevi za odpravo pisne napake, in ne za vsebinsko odločanje. Poleg tega je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da predmetno zemljišče ne meji na zemljišča stranskih udeležencev v postopku, iz odločbe upravnega organa druge stopnje pa izhaja, da predmetno zemljišče ni niti v tožnikovi lasti niti ne leži v bližini njegovih zemljišč. Zato drugostopenjski upravni organ utemeljeno ugotavlja, da tožnik ni izkazal, da bi bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v njegove pravice in pravne koristi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Tožnik in prizadeta stranka zato nista upravičena do povračila priglašenih stroškov.