Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati (še) znesek 25.630,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2007. V presežku je zahtevek tožnice zavrnilo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo, pritožbi toženke pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 25.630,00 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 10.473,00 EUR. Spremenilo je tudi znesek pravdnih stroškov. V izpodbijanem, a nespremenjenem delu je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da mora tožnica povrniti toženki njene pritožbene stroške.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je prisojena odškodnina iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem, iz naslova strahu ter iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (upoštevaje primerljive primere iz sodne prakse) odmerjena prenizko. Zatrjuje tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na argumentirano in konkretizirano revizijsko trditev o relevantnih procesnih kršitvah (primerjaj prvi odstavek 371. člena ZPP). Zgolj delni prepis zakonskega besedila iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne predstavlja argumentiranih in konkretiziranih trditev o relevantnih procesnih kršitvah.

7. Temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta glede na določbi 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).

8. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da je tožnica (ob škodnem dogodku stara 27. let) v prometni nesreči 11. 6. 2003 utrpela zvin vratne hrbtenice, odrgnine desne podlahti in nadlahti, razpočno rano na desni strani čela, zaradi izredno močnega udarca pa je pri njej prišlo tudi do zloma lobanje z udarnino možganov. Sodišče druge stopnje je pri odmeri pravilno ovrednotilo bolečinsko obdobje, nevšečnosti med zdravljenjem, intenzivnost in trajanje strahu ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in zaradi skaženosti. Primerjava prisojene odškodnine v obravnavani zadevi s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo. Zato je sodišče druge stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožničino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).