Jedro

V primeru delitve gospodarske družbe, je sedaj skladno z določbo 45. člena ZZK-1 potrebno predložiti delitveni načrt. Leta 1990 veljavni Zakon o podjetjih je v 14. členu v takem primeru predvideval sprejem sklepa o statusni spremembi podjetja in pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij, v katerih se opravijo statusne spremembe. Predlagatelj takih listin ni predložil, listine, na katere se sklicuje, pa v okviru predpisov zemljiškoknjižnega prava niso listine, ki bi utemeljevale predlagani vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 1 z dne 6.6.2011 zavrnilo.

Zoper sklep se je pritožil predlagatelj in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagana vknjižba dovoli. Meni, da ni pravilna odločitev o zavrženju ugovora, dejansko stanje je zmotno ugotovljeno in je tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišče meni, da predlagatelj ni pravni naslednik družbe A., o. sub. o. TOZD, nasledstvo bi izkazal lahko le s predložitvijo delilnega načrta. Predlagatelj je že v dosedanjih vlogah pojasnil, da delilnega načrta ne more predložiti, ker ga ni zahtevala tedanja zakonodaja in ne obstaja. Preoblikovanje podjetja ni bilo pogojeno z izdelavo delitvenega načrta, zemljiškoknjižno stanje z dejanskim ni usklajeno, vpisani subjekt več ne obstaja. Sprašuje se, kako se bo dejanska lastnina, ki je že 25 let nesporna in mu je nihče ne oporeka, prenesla nanj. Sodišče je v tretjem odstavku na strani 4 sklepa sicer pravilno ugotovilo verigo pravnega nasledstva od v zemljiški knjigi vpisanega subjekta, pa do podjetij A d.o.o., in F., p.e. Prav zato, ker delilni načrt ne obstaja, je predlagatelj dokazoval, da so nepremičnine v njegovem premoženju, na drug način, z izvlečkom iz cenitve nepremičnin za otvoritveno bilanco po Zakonu o lastninjenju nepremičnin, dodatkom, bilančnim obrazcem otvoritvene bilance in Pojasnil je tudi, iz česa je razvidno, da so bile te cenitve osnova za otvoritveno bilanco. Ugotovitev sodišča, da iz sklepa o privatizaciji, ki ga je sprejela Slovenska razvojna družba, ne izhajajo predmetne nepremičnine, je zmotno, namen izdaje sklepa o privatizaciji ni tak, kot mu ga pripisuje prvostopenjsko sodišče. Izdaja sklepa o privatizaciji je plod procesa, v katerem je bilo lastništvo nepremičnin dokazano z vsemi tedaj zahtevanimi listinami. Edina oseba, ki bi lahko nasprotovala vpisu na predlagatelja, je F., p.e., zato naj sodišče opravi predlagani vpis in obvesti navedeno družbo. Predlagatelj zato predlaga, da se vse listine ponovno presodi in nato odloči, da predlagatelj izpolnjuje pogoje po določbah 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) in spremeni sklep Dn 1 tako, da se dovoli predlagana vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja, kot je predlagano.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in pri tem opravilo uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

ZLNDL je uredil pridobitev lastninske pravice preoblikovane pravne osebe na podlagi zakona, pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini se je spremenila v lastninsko pravico. Pravni naslednik družbe, ki je vpisana kot imetnik pravice uporabe, je bilo družbeno podjetje A. d.o.o., predlagatelj pa je le eden od dveh njenih pravnih naslednikov s tem, da se je predlagatelj lastninsko preoblikoval, ter trdi, da so se nepremičnine, glede katerih je podal predlog za vknjižbo lastninske pravice, nahajale v otvoritveni bilanci (premoženje, ki je bilo zajeto vanjo, je predstavljalo družbeni kapital družbe, ki se je lastninsko preoblikovala) ob lastninskem preoblikovanju osebe v sedanjega predlagatelja. Lahko je preoblikovana oseba, torej predlagatelj, pridobil upravičenja glede nepremičnin, na katerih je prednik imel pravico uporabe, toda predlagatelj prezre, da mora, če želi v zemljiškoknjižnem postopku uspeti s predlogom za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, predložiti listine, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Če pride do delitve gospodarske družbe, je treba sedaj skladno z določbo 45. člena ZZK-1 predložiti delitveni načrt. Predlagatelj izpostavi, da take listine nima, ker v času delitve leta 1990 ni bila zahtevana in se sklicuje na cenitev, otvoritveno bilanco in sklep o privatizaciji. Zakon o podjetjih (v nadaljevanju Zpod), ki je tedaj veljal, je v 14. členu predvideval sprejem sklepa o statusni spremembi podjetja in pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij podjetij, v katerih se opravijo statusne spremembe. Predlagatelj pa tudi takih listin ni predložil, listine, na katere se sklicuje, pa v okviru predpisov zemljiškoknjižnega prava niso listine, ki bi utemeljevale predlagani vpis, kot je pravilno zaključilo že prvostopenjsko sodišče. Tako se izkaže, da pogoji za vpis niso bili izpolnjeni, sklep sodišča prve stopnje je podal pravno pravilne razloge in je materialno pravo pravilno uporabljeno ter je pritožbeno sodišče, ki tudi ob uradnem preizkusu kršitev ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).