Jedro

Za ugotavljanje procesne sposobnosti obdolženca namreč ZKP ne predvideva možnosti sodišča, da obdolžencu odredi opravo kakršnekoli invazivne diagnostike, oziroma v konkretnem primeru koronarografije. Slednje bi zato po presoji višjega sodišča predstavljalo nezakonit, nedopusten in tudi neustaven poseg v obdolženčeve človekove pravice in temeljne svoboščine, vsaj glede nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti iz 35. člena Ustave in pravice svobodnega odločanja glede zdravljenja iz 51. člena Ustave.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom, iz razloga po 3. točki prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), obtožnico Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, vloženo zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 252. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrgel. 2. Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Obdolženčevi zagovorniki iz Odvetniške pisarne X, v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlagajo, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Državni tožilec meni, da izpodbijana odločitev ni pravilna in zakonita. Obdolženec je tisti, ki z neupravičenim odklanjanjem koronarografije, blokira podajo dokončnega mnenja izvedenke o tem, ali je, ali ni procesno sposoben za sodelovanje v kazenskem postopku. Kljub mnenju izvedenke, bi moralo sodišče s postopkom nadaljevati in obdolženca vabiti na glavno obravnavo. Mnenje izvedenke namreč ne upošteva obdolženčevega ravnanja, ter kaj to pomeni za potek kazenskega postopka. Če obdolženec zavestno noče opraviti preiskave, potem je pač on sam tisti, ki mora nase prevzeti tveganje za poslabšanje svojega zdravstvenega stanja na glavni obravnavi. Sodišče nekritično sledi obdolžencu in zmotno ocenjuje, da njegovega zavračanja oprave potrebne preiskave ni mogoče šteti kot onemogočanje izvedbe postopka. Takšen zaključek senata je v direktnem nasprotju z izdelanim izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja oziroma z njene strani postavljene izvedenke, ki je jasno in nedvoumno zapisala, da na strani obdolženca ni nobenih objektivnih zadržkov za opravo koronarografije. Upoštevaje navedeno, je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje napačno zaključil, da je pri obdolžencu podana okoliščina, ki začasno preprečuje kazenski pregon. Za sprejem pravilne in zakonite odločitve bi sodišče moralo vsaj slediti predlogu SDT in obdolženca pozvati na opravo potrebne koronarografije, ter mu določiti rok, do katerega mora opraviti preiskavo in sodišču posredovati dokumentacijo v zvezi s tem, z jasnim opozorilom, da, če potrebne preiskave ne bo opravil, bo sodišče štelo, da je procesno sposoben in nadaljevalo z glavno obravnavo. Ker temu ni sledilo, je v tem delu dejansko stanje ugotovilo nepopolno. Poleg navedenega je sodišče napačno uporabilo 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP, ki nedvomno vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, s čemer je podana tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.

6. Povzete pritožbene navedbe državnega tožilca vsebinsko ne pomenijo ničesar novega, na kar ne bi argumentirano odgovorilo že sodišče prve stopnje. To je, upoštevaje strokovne ugotovitve izvedenke, utemeljeno sledilo predlogu predsednice razpravljajočega senata, da se obtožnica zoper obdolženca zavrže, ker v dani situaciji niso podani pogoji za nadaljevanje kazenskega postopka. Iz mnenja izvedenke namreč izhaja, da obdolženec zaradi diagnoze ishemične bolezni srca ni sposoben sodelovati v kazenskih postopkih, pri čemer je za ovrženje oziroma ustrezno zdravljenje potrebna koronarografija, vendar se obdolženec tej intenzivni diagnostiki protivi. Upoštevaje mnenje izvedenke, da pri koronarografiji obstaja tveganje za pomembnejši zaplet in umrljivost, ki je sicer majhno, vendar se s starostjo (obdolženec je star 83 let) možnost zapletov poveča, je pritožbeno polemizirana utemeljitev sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve sklepa, da obdolženčevega zavračanja tega posega ni mogoče šteti kot onemogočanje izvedbe postopka, povsem razumna in torej dejansko pravilna. Vpliv obdolženčevega zavračanja koronarografije na potek kazenskega postopka, kot izpostavlja državni tožilec, pa ni in ne more biti predmet izvedenstva.

7. Pravilno je tudi stališče in razlogi v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da za ugoditev predlogu SDT, po katerem naj bi sodišče obdolženca pozvalo, da naj v določenem roku opravi koronarografijo, z opozorilom na negativne posledice opustitve takšnega ravnanja, ni zakonske podlage. Za ugotavljanje procesne sposobnosti obdolženca namreč ZKP ne predvideva možnosti sodišča, da obdolžencu odredi opravo kakršnekoli invazivne diagnostike, oziroma v konkretnem primeru koronarografije. Slednje bi zato po presoji višjega sodišča predstavljalo nezakonit, nedopusten in tudi neustaven poseg v obdolženčeve človekove pravice in temeljne svoboščine, vsaj glede nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti iz 35. člena Ustave in pravice svobodnega odločanja glede zdravljenja iz 51. člena Ustave.

8. Ker je izvedenka nesporno ugotovila, da obdolženec v dani situaciji ni sposoben sodelovati na glavni obravnavi, bi bila njena izvedba, po utemeljenih navedbah obdolženčevih zagovornikov v odgovoru na pritožbo, v nasprotju z njegovo pravico do spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva v kazenskem postopku, ki mu jo zagotavlja prvi odstavek 21. člena Ustave in je poseben izraz sicer splošne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, ki ga obdolžencu zagotavlja 34. člen Ustave.1 Procesna nesposobnost obdolženca je namreč ena izmed temeljnih negativnih predpostavk za izvedbo kazenskega postopka, kot je sicer pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje.

9. Glede na vse navedeno so razlogi izpodbijanega sklepa v celoti vsebinsko utemeljeni in razumni, na tej podlagi pa odločitev o zavrženju obtožnice zoper obdolženca skladna s citirano pravno podlago 3. točke prvega odstavka 352. člena ZKP. Pritožbeno uveljavljane kršitve torej niso podane, zato je višje sodišče pritožbo državnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-6/08, Up-1198/05, Up-786/06, z dne 3. 7. 2008.