Jedro

Gre za tako imenovano dejansko etažno lastnino, ki ustreza pojmu etažne lastnine, kot je ta opredeljen v 105. členu SPZ. Gre torej za primer, ko stavba in njeni posamezni deli niso evidentirani v nepremičninskih evidencah, posamezni deli pa so v posesti posameznih lastnikov oziroma so samostojni predmet prenosov lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 82098/2014 z dne 18. 6. 2014 v izreku v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, in v delu glede stroškov upnika (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v osmih dneh povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 10,00 EUR, po preteku izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov (3. in 1. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, vse s stroškovno posledico. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožeča stranka kot upravnik od tožene stranke kot lastnika poslovnega prostora na naslovu X v Ljubljani vtožuje stroške obratovanja in upravljanja v skupni višini 170,14 EUR. Plačilo stroškov upravljanja tožeča stranka zahteva na temelju Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovne stavbe X (ID stavbe: 000) št. 159/V z dne 24. 9. 2013 (A1, v nadaljevanju Pogodba), stroške obratovanja, ki jih je založila za toženo stranko, pa na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.

7. Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo njenega ugovora, da etažna lastnina na sporni nepremičnini še ni urejena. Pritožnica meni, da bi jo Pogodba zavezovala le, če bi jo podpisala tudi sama. S tem očitkom smiselno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je Pogodba, ki jo je podpisala večina lastnikov poslovnih prostorov, veljavna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sporna poslovna stavba dejansko razdeljena po posameznih delih, na katerih imajo lastniki lastninsko pravico, na skupnih delih pa solastnino. Pritrdilo je toženi stranki, da pravno formalno etažna lastnina še ni bila vzpostavljena. Ker pa gre za sicer razdeljene poslovne prostore, je ugovor zavrnilo kot neutemeljen. Iz razlogov sodbe izhaja, da gre za tako imenovano dejansko etažno lastnino, ki ustreza pojmu etažne lastnine, kot je ta opredeljen v 105. členu Stvarnopravnega zakonika – SPZ. Gre torej za primer, ko stavba in njeni posamezni deli niso evidentirani v nepremičninskih evidencah, posamezni deli pa so v posesti posameznih lastnikov oziroma so samostojni predmet prenosov lastninske pravice.(1) S pritožbo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju dejanske etažne lastnine tožena stranka ne more uspešno izpodbijati, ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti, v katerem zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno uveljavljati. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni podan, ker sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti.

8. Posledično sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje v tem sporu, pravilno odločitve ni oprlo na določbo petega odstavka 67. člena SPZ, ki določa, da je za veljavnost pogodbe o upravljanju in določitve ključa delitve stroškov potrebno soglasje vseh solastnikov. Zato tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

9. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke glede dejstev o velikosti poslovnega prostora tožene stranke v razmerju do celotne površine stavbe in na tej podlagi tožničinem izračunu solastniškega deleža tožene stranke (glej str. 3 obrazložitve izpodbijane sodbe). Na te dejanske ugotovitve je pritožbeno sodišče vezano in jih v sporu majhne vrednosti ni več dopustno izpodbijati. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do ugovorov tožene stranke, da je njen lastniški delež nižji in jih zavrnilo kot neutemeljene, saj tožena stranka v potrditev navedenega ni predlagala nobenega dokaza.

10. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZPP, ker je izpodbijano sodbo izdalo brez naroka, kljub spornemu dejstvu o višini solastniškega deleža tožene stranke, torej v nasprotju z določbo prvega odstavka 454. člena ZPP, ni utemeljen. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je podana situacija za odločitev brez naroka iz drugega odstavka 454. člena ZPP, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, zato ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse očitke, ki so pomembni za odločitev o pritožbi. Ker pritožba ni utemeljena, jo je bilo treba zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Glej Jure Debevc, Pravna praksa 43/2012, Razmerja pri etažni lastnini, nastali pred uveljavitvijo SPZ (t. i. dejanska etažna lastnina).