Jedro

Izvršilno sodišče je dolžniku naložilo plačilo predujma za novo cenitev stvari in ga tudi opozorilo na posledice opustitve založitve predujma (3. odst. 153. čl. ZPP). Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za ponovno cenitev zarubljenih premičnih stvari.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi 3. odst. 89. čl. ZIZ je dolžnik predlagal, naj se ponovno opravi cenitev zarubljenega premičnega premoženja dolžnika. Prejšnjemu predlogu sodišče namreč ni ugodilo, ker dolžnik ni v določenem roku plačal zneska predujma. Izklicna cena je pretirano nizka. Le stroški naknadnega vlaganja v opremo, ki so bila opravljena v letih 1998 in 1999 znašajo 19.920.000,00 SIT, izklicna cena pa je le 3.700.000,00 SIT. Glede na takšno razliko bi sodišče lahko omogočilo dolžniku izvedbo dokaza. Dolžnik zaradi težke finančne situacije in ker gre za mrtvo sezono, ni uspel zbrati dovolj finančnih sredstev za založitev predujma, ki je dokaj visok. Znesek je sedaj plačal, o čemer v dokaz prilaga položnico. Predlaga ugoditev predlogu in ponovno cenitev opreme in stvari.

Pritožba ni utemeljena.

Bistveno kršitev določb postopka dolžnik vidi v kršitvi 3.odst. 153. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ. Po tem določilu sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo; v tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni v roku založila zneska, potrebnega za stroške. Izvršilno sodišče je s sklepom dne 16.8.1999, ki ga je dolžnik prejel 3.2.2000, ugodilo dolžnikovemu predlogu za novo cenitev po 3. odst. 89. čl. ZIZ in mu naložilo plačilo predujma zanjo. Obenem ga je opozorilo na posledice opustitve založitve predujma. Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil. Denarni znesek je založil šele istočasno z vložitvijo pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče njegov ponoven predlog za cenitev zavrnilo. Izvršilno sodišče ni kršilo nobenega od procesnih predpisov, saj mu določilo 3. odst. 153. čl. ZPP celo narekuje takšno postopanje t.j. opustitev izvedbe dokaza in nadaljevanje postopka. Zatrjevana procesna kršitev torej ni podana, sklep sodišča prve stopnje pa je pravilen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).