Jedro

Upnik ni upravičen do stroškov za opomin pred izvršbo, fotokopije in materialne stroške, saj stroški, povezani z upnikovimi pozivi dolžniku za prostovoljno plačilo zapadle obveznosti pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo. Podobno velja za stroške pridobivanja podatkov o dolžnici (EMŠO in podatek o morebitnem osebnem stečaju). Ti stroški so vsebovani v priznanih stroških za sestavo vloge in materialnih stroških, poleg tega pa je upnik razpolagal z dolžničinimi rojstnimi podatki.

Pri priglasitvi stroškov mora stranka ravnati tako, da nasprotni stranki ne povzroča škode (velja načelo neminem laedere).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o izvršbi v izpodbijanem tretjem odstavku izreka spremeni tako, da se odmerjeni stroški upnika znižajo za 28,88 EUR, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep o izvršbi v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je glede odmere stroškov v znesku 101,12 EUR) potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dolžnici naložilo, naj v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (prvi odstavek izreka), dovolilo predlagano izvršbo (drugi odstavek izreka), odmerilo stroške upnika na 130,00 EUR (tretji odstavek izreka) in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani (četrti odstavek izreka).

2. Dolžnica je zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo, poimenovano kot ugovor. Sklepu izrecno nasprotuje le glede odločitve o stroških upnika. Meni, da je odmerjeni strošek 130,00 EUR popolnoma nesorazmeren z višino dolga 25,63 EUR, zato prosi za primerno zmanjšanje oziroma za odpis dodatnih stroškov, da lahko poravna znesek glavnice.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu opisuje ravnanja obeh strank ter pojasnjuje dejansko in pravno podlago za priznanje stroškov, ki so mu bili odmerjeni z izpodbijanim sklepom. Pritožbi prilaga listinsko dokumentacijo. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in dolžnici naloži v plačilo njegove stroške pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je delno utemeljena, vendar iz drugega razloga, kot ga uveljavlja dolžnica.

5. Glede na to, da je dolžnica v pravnem sredstvu, vloženem zoper sklep o izvršbi, nasprotovala le višini odmerjenih stroškov, višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bilo treba o tem pravnem sredstvu odločiti kot o pritožbi in ne kot o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje upniku v sklepu o izvršbi odmerilo previsoke stroške za vložitev predloga za izvršbo.

7. Ni sicer mogoče kot pravno relevantnemu pritrditi pritožbenemu argumentu, da so upnikovi stroški popolnoma nesorazmerni z višino dolga (glavnice). Višina upniku priznanih stroškov za predlog za izvršbo, glede na določila ZIZ in aktualno Odvetniško tarifo - OT, ni omejena s kakšnim absolutnim zneskom niti se je ne določi izključno glede na proporcionalno razmerje z izterjevano glavnico. Poleg tega odpis stroškov (kot odpust dolga - glej 319. člen Obligacijskega zakonika - OZ) predstavlja odločitev, ki je v domeni upnika in ne sodišča (po ZIZ in ZPP odpis stroškov ni mogoč).

8. Je pa višje sodišče ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve po uradni dolžnosti (v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugotovilo, da bi znesek upniku odmerjenih stroškov predloga za izvršbo ob pravilni uporabi materialnega prava moral biti nekoliko nižji. Upnik je v skladu z določili OT upravičen do povračila nagrade za predlog za izvršbo v višini 100 točk (po 1. točki Tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko Tarifne številke 18 OT), do 2 % materialnih stroškov (po drugem in tretjem odstavku 11. člena OT) in do 22 % DDV na odvetniško storitev in stroške (po drugem odstavku 2. člena OT), kar glede na vrednost točke (1 točka = 0,459 EUR, glej prvi odstavek 13. člena OT) in upoštevaje plačano sodno takso za elektronsko vložen predlog za izvršbo v znesku 44,00 EUR (Tarifna številka 4011 v zvezi s Tarifno številko 4041 Zakona o sodnih taksah - ZST-1) vse skupaj znaša 101,12 EUR stroškov predloga za izvršbo.

9. Ob tem gre pojasniti, da upnik ni upravičen do priglašenih stroškov za opomin pred izvršbo, fotokopije in materialne stroške v skupnem znesku 30,00 EUR, saj stroški, povezani z upnikovimi pozivi dolžniku za prostovoljno plačilo zapadle obveznosti pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, temveč gre za stroške, ki utegnejo biti za upnika le koristni - v smislu preprečitve bodoče izvršbe.

10. Podobno velja za zatrjevane stroške pridobivanja podatkov o dolžnici (EMŠO in podatek o morebitnem osebnem stečaju). Poleg tega, da so to stroški, ki so vsebovani v priznanih stroških za sestavo vloge in materialnih stroških, višje sodišče dodaja, da je upnik, glede na priloge, ki jih prilaga k pritožbi, razpolagal z dolžničinimi rojstnimi podatki. Ne drži torej pritožbena navedba, da je podatek o EMŠO predstavljal tako oviro, da brez tega podatka predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne bi bilo mogoče vložiti (glej Navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, sektor 4. stran1). Bolj kot to, da so priglašeni stroški nastali kot nujni stroški, višje sodišče meni, da je tako zahtevan znesek 30,00 EUR posledica omejitev, določenih v programu pri vlaganju elektronskega predloga za izvršbo. To pa še ne pomeni, da je upnik vselej do teh stroškov upravičen, prav obratno. Pri priglasitvi stroškov mora ravnati tako, da nasprotni stranki ne povzroča škode (velja načelo _neminem laedere_).

11. Pravilno odmerjeni stroški upnika v zvezi s predlogom za izvršbo tako v konkretnem primeru znašajo 101,12 EUR, kar je 28,88 EUR manj, kot je upniku priznalo sodišče prve stopnje v tretjem odstavku sklepa o izvršbi. Zato je višje sodišče dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je upniku odmerjene stroške ustrezno znižalo (3. točka 365. člena ZPP in 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pritožba ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem, a nespremenjenem delu tretjega odstavka izreka (to je glede odmere stroškov v znesku 101,12 EUR) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o upnikovih stroških, priglašenih v odgovoru na pritožbo, temelji na določbi petega odstavka 38. člena ZIZ.

1 Glej tudi zadnji odstavek tega dela navodil, ki določa: „Teh podatkov (davčno številko, EMŠO ali datum rojstva) ni treba navesti, če z njimi ne razpolagate, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena ZIZ, ki so v predlogu za izvršbo“.