Jedro

Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).

Po ugotovitvi, da so se razmere na predlagateljevi strani po sklenitvi sodne poravnave bistveno spremenile, je sodišče na novo ugotovilo zmožnosti vsakega od staršev in dekličine potrebe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Nasprotna udeleženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina, določena s sodno poravnavo z dne 17. 11. 2017, od 10. 1. 2020 zniža na mesečni znesek 150 EUR, ki jo je predlagatelj dolžan plačevati na roke matere nasprotne udeleženke. V ostalem delu je predlagateljev predlog zavrnilo. Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da znesek preživnine zniža na 100 EUR od 10. 1. 2020 dalje.

Zaradi telesne poškodbe in obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče, ne zmore plačevati več kot 100 EUR mesečno. Prejema zgolj 402,18 EUR socialne pomoči in ni sposoben zaslužiti minimalne plače. Babici, pri kateri živi, mora prispevati za stroške stanovanja in hrane. Je deloven človek in išče zaposlitev, a vsakič, ko razloži, da tri ponedeljke v mesecu ne bo mogel priti v službo, te ne dobi. Zaposlitev z delovnim časom, v katerem bi lahko delal, ni niti v Sloveniji niti v Avstriji. Takoj ko bo službo dobil, bo prispeval več. Na drugi strani mati zasluži mesečno plačo in bi ob osemurnem delovniku lahko prejela tudi višjo. Lahko bi prejemala ustrezne subvencije, višje otroške dodatke, brezplačne malice in podobno. Za tretjega otroka bi lahko izposlovala preživnino. Zaradi njene neaktivnosti je njegova hči v slabšem položaju, kot bi lahko bila.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sodno poravnavo, sklenjeno 17. 11. 2017, je bila tedaj sedemmesečna predlagateljeva hči zaupana v varstvo in vzgojo materi, predlagatelj pa se je zavezal k plačilu mesečne preživnine 200 EUR, kar je predstavljalo polovico otrokovih potreb. V predlogu, vloženem januarja 2020, trdi, da je ostal brez službe, da je poskušal dobiti službo v Avstriji, a je zaradi obvezne udeležbe na delavnicah za nenasilno komunikacijo ob ponedeljkih ne more dobiti in da prejema le denarno socialno pomoč v višini 402,18 EUR. Predlagal je znižanje preživnine na 100 EUR.

6. Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).

7. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je bil predlagatelj ob sklenitvi sodne poravnave v novembru 2017 zaposlen za določen čas in je za delo v tujini prejemal med 1.500 EUR in 2.000 EUR mesečnih dohodkov, da je že tedaj vedel, da bo v tujini delal le do marca ali aprila 2018, nato pa poskušal najti zaposlitev v Sloveniji, in da je med bivanjem v Sloveniji živel pri babici in mami v S., kjer ni prispeval za stanovanjske stroške in hrano, - da je bil po sklenitvi sodne poravnave zaradi poškodbe kolena hospitaliziran in na zdraviliškem zdravljenju in eno leto ni delal, da se je zatem za štiri mesece zaposlil v Avstriji, da je od konca lanskega leta do letošnjega oktobra dolžan obiskovati delavnice pri društvu za nenasilno komunikacijo (trikrat mesečno ob ponedeljkih od 12. ure do 13.30 ure) ter pogovore na probacijski enoti (dvakrat do trikrat mesečno) in zato v Avstriji ne more več delati, da prejema 402,18 EUR mesečno denarne socialne pomoči, - da omejitev pri pridobivanju dohodkov ni tako obsežna, da ne bi bil zmožen pridobivanja dohodkov in da bi lahko kljub omejitvam pridobival dohodek v višini minimalne plače (940 EUR bruto), - da se hčerine potrebe niso bistveno spremenile (nastal je strošek za vrtec, povečale so se potrebe za hrano, oblačila in obutev ter izobraževanje in razvedrilo, zmanjšali pa stanovanjski stroški in stroški za plenice in druge higienske potrebščine), - da je mati ob sklenitvi sodne poravnave skrbela za hčer udeležencev in starejšega sina (2012), sedaj pa še za leto in pol starega tretjega otroka (december 2018), da za peturni delovnik prejema nekaj več kot 600 EUR mesečno in da ni poiskala vseh možnih virov za preživljanje družine (denarno socialno pomoč, znižano plačilo za vrtec, subvencija najemnine).

8. Odločitev o znižanju predlagateljeve preživninske obveznosti na 150 EUR mesečno temelji na oceni, da okoliščine, ki predlagatelja omejujejo pri pridobivanju dohodka, niso take, da ne bi zmogel pridobivati vsaj minimalne plače, in da na drugi strani mati ni poiskala vseh možnih virov za prebroditev stiske, v kateri sta se ta čas znašla z očetom njune hčere.

9. Pritožbeni očitki o premajhnem znižanju preživninske obveznosti niso utemeljeni. Po ugotovitvi, da so se razmere na predlagateljevi strani po sklenitvi sodne poravnave bistveno spremenile, je sodišče na novo ugotovilo zmožnosti vsakega od staršev in dekličine potrebe. Pri tem je upoštevalo tako možnosti za izboljšanje hčerinega socialnega položaja, ki bi jih lahko izkoristila mati, kot tudi obseg in trajanje omejitev na strani predlagatelja. Ni utemeljen očitek, da sodišče ni upoštevalo predlagateljeve dolžnosti prispevanja babici za stroške bivanja. Ta trditev je v nasprotju z navedbo v predlogu in je zato sodišče ni moglo upoštevati. Neutemeljeno je tudi izpostavljanje materine neaktivnosti pri izkoriščenju možnosti za pridobitev pomoči države. Te je sodišče upoštevalo, vendar pa navedeno ne zmanjšuje predlagateljeve obveznosti, da si prizadeva za pridobitev vira zaslužka. Kot je sam povedal v zaslišanju, zdravstvenih omejitev za pridobitev dela nima več, obveznosti, ki jih je imel v tem letu, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča niso take, da ne bi zmogel najti zaposlitve za vsaj minimalno plačo. Pritožbene navedbe o iskanju zaposlitve so presplošne, da bi mogle vzbuditi dvom o pravilnosti navedene ugotovitve.

10. Po navedenem je sodišče druge stopnje predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Ker odgovor na pritožbo, v katerem so izpostavljene le okoliščine, na katere je nasprotna udeleženka opozorila že v odgovoru na predlog, ni bil potreben za postopek, ni upravičena do povrnitve stroškov, nastalih z njegovo vložitvijo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).