Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, je odločba izvršljiva, čeprav še ni dokončna (3. točka 1. odstavka 270. člena zakona o splošnem upravnem postopku).
1. Zadevi U 821/92 in U 863/92 se združita. 2. Tožba se zavrne.
Tožeča stranka je dne 2.10.1992 vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke, dne 12.10.1992 pa je vložila tožbo zoper isto odločbo tožene stranke. Ker gre za tožbi istega tožnika proti isti odločbi tožene stranke, je sodišče obe zadevi združilo in tožbi obravnavalo kot eno tožbo.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdala urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe. Ugotovila je, da je tožnikova pritožba neutemeljena, ker je po določbi 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku v upravnem izvršilnem postopku dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Odločba organa prve stopnje, s katero je bila odrejena odstranitev spornega objekta, je postala izvršljiva po preteku roka za prostovoljno postavitev objekta, ki je bil v njej postavljen. Po določbi 76. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor namreč pritožba zoper takšno odločbo ne zadrži izvršitve. Tožnik ni do določenega roka izvršil obveznosti iz odstranitvene odločbe, zato je odločba o dovolitvi izvršbe pravilna in zakonita.
Tožnik v tožbi navaja, da je celotno območje krajevne skupnosti v postopku urejanja pridobitve zazidalnega načrta. Na tem območju je preko 50 počitniških hišic ali stanovanjskih hiš, ki nimajo pridobljenega lokacijskega ali gradbenega dovoljenja, saj za celotno območje ni bil izdelan prostorski načrt. Predvideno je bilo, da bo upravni organ že v letu 1992 izdelal vse načrte, vendar v tem letu še ne bo možno pridobiti vseh potrebnih dovoljenj, zato bi bila upravna izvršba prehitevanje dogodkov, ki pa bi za tožnika pomenilo izredno škodo tako v materialnem kot v psihičnem smislu. Tožnik zato predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.
Tožba ni utemeljena.
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik v pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdala urbanistična inšpekcija uprave za inšpekcijske službe mesta, navajal le, da je zoper odločbo istega organa, s katero mu je bila naložena odstranitev garaže in drvarnice na parc. št. 454/2, vložil pritožbo in da drugostopni organ do izdaje izpodbijanega sklepa o pritožbi še ni odločil. Po mnenju pritožnika gre očitno za prehitevanje postopka, saj mora upravni organ čakati na odločitev republiškega upravnega organa.
Po presoji sodišča je tožena stranka ravnala prav, ko je pritožbo tožnika zoper sklep organa prve stopnje zavrnila s sklicevanjem na 76. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90). Drugi odstavek tega člena namreč določa, da pritožba zoper odločbo o urepih iz 73., 74. in 75. člena tega zakona ne zadrži izvršitve odločbe. Odločba, katere upravna izvršba je bila dovoljena s spornim sklepom, je bila izdana na podlagi 3. odstavka 74. člena ZUN. V tem primeru se tožnik glede na določbo 3. točke 1. odstavka 270. člena zakona o splošnem upravnem postopku ni mogel uspešno sklicevati na dejstvo, da odločba ni bila dokončna. Izpodbijana odločba je torej pravilna in zakonita in tožnik s tožbo ni mogel uspeti.
Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče, v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), smiselno uporabilo kot republiški predpis.