U-I-423/98

4. 2. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Birografika Bori, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Emil Lipovec, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 4. februarja 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 43/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnica izpodbija določbe 1., 8., 10., 13., 14., 15., 16., 17. 18., 19., 20., 21., 22. in 23. člena Pravilnika o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici (v nadaljevanju: Pravilnik). Izpodbijane določbe naj bi v nasprotju z 38. členom Ustave (varstvo osebnih podatkov) in z Zakonom o osebni izkaznici urejale obdelavo in način ter čas hranjenja osebnih podatkov. Tako naj bi bile v nasprotju z Ustavo in z Zakonom - določbe Pravilnika, ki eno evidenco, predvideno v Zakonu, delijo na več registrov, - dejstvo, da osebno izkaznico pošlje prosilcu podjetje, ki osebno izkaznico izdela, ne pa upravna enota,

- določbe Pravilnika, ki za izdajo obrazcev za osebne izkaznice pooblaščajo ministra za notranje zadeve, medtem ko Zakon o osebni izkaznici govori o ministru, pristojnem za upravo, - dejstvo, da v Pravilniku ni predvidena evidenca o izdanih obrazcih za osebne izkaznice,

Pobudnica predlaga razveljavitev Pravilnika o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici in začasno ustavitev izdajanja osebnih izkaznic, podrejeno pa popravo izpodbijanega Pravilnika.

Pobudnica izkazuje pravni interes za vložitev pobude z dvema okoliščinama. Kot prvo je navedla, da bi bili v primeru, če bi bil Pravilnik v skladu z Ustavo in z zakonom, gospodarski družbi, ki sta bili na javnem razpisu izbrani, da sodelujeta pri izdaji osebnih izkaznic, zavrnjeni, izbrana pa bi bila pobudnica. Kot drugo je navedla, da je invalidsko podjetje in da bodo njeni delavci uporabniki osebnih izkaznic, izdanih v nasprotju z Ustavo in z Zakonom.

B.

Po drugem odstavku 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je pravni interes za vložitev pobude podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja (tako na primer v sklepu št. U-I-249/94 z dne 12.5.1994 - OdlUS III, 48 in sklepu št. U-I-155/94 z dne 9.11.1994 - OdlUS III, 121).

Pobudnica ni izkazala, da bi bil njen interes za vložitev pobude neposreden in konkreten. S trditvijo, da bi bila v primeru, če bi bil izpodbijani pravilnik v skladu z Ustavo in z Zakonom, izbrana na javnem razpisu, pobudnica izkazuje morebiten ekonomski oziroma finančni interes, ne bi se pa spremenil njen pravni položaj. Z navedbo, da bodo njeni delavci uporabniki osebnih izkaznic, pa niti ne zatrjuje, da bi morebitna ugotovitev neskladnosti izpodbijanega pravilnika z Ustavo in zakonom kakorkoli spremenila njen pravni položaj. Ustavno sodišče je po navedenem pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen