Jedro

Med strankama postopka ni sporno, da tožnica v sporni stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre.

Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1001/2013/5 z dne 2. 7. 2013, je tožena stranka odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 20. 5. 2013 A.A. (tožnice v tem sporu) kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 20. 5. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi delitve oziroma razdružitve solastne nepremičnine parc. št. 57/1 k.o. ..., v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitev plačila stroškov postopka. Za izbrano odvetnico je predlagala odv. B.B. v C. Zavrnilno odločitev tožena stranka utemeljuje z razlago 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), do katere je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, se v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v povezavi s 152. člena ZUJF, brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.700 EUR. V nadaljevanju še podrobno navaja določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa premoženje, ki se po tem zakonu ne upošteva, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Tožena stranka še navaja, da živi prosilka na naslovu D. v C., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, sicer v najetem stanovanju, za katerega plačuje najemnino. Po vpogledu v izpisek iz Zemljiške knjige je ugotovljeno, da je prosilka v lastniškem deležu do 1/2 celote nepremičnine solastnica parc. št. 57/1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja pašnik v izmeri 1184 m², na katerem stoji stanovanjska stavba neto tlorisne površine 270 m² in drug nestanovanjski kmetijski del stavbe neto tlorisne površine 60 m² na naslovu E. Po vpogledu na spletni portal Prostor je ugotovljeno, da znaša vrednost navedene in ocenjene nepremičnine, ki je v solasti prosilke 40.269,00 EUR, kar glede na prosilkin solastniški delež znaša 20.134,50 EUR. Ob navedeni ugotovitvi se ni presojala še vrednost ostalih nepremičnin, ki so v solasti prosilke. Ker vrednost solastne nepremičnine presega višino 13.780,00 EUR, ki je določena v 27. členu ZSVarPre, v povezavi s 152. členom ZUJF, prosilka že iz tega razloga ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da nepremičnine, ki jih ima v solasti z F.F. ni zmožna uporabljati, ker ji uporabo solastnica preprečuje. To lahko reši le s sodno delitvijo - razdružitvijo teh nepremičnin. Vstop v hišo ji ni dovoljen, kljub raznim poskusom. Ne more doseči, da bi ji priključili elektriko in vodo, druga solastnica se sploh ne odzove na pozive za soglasje. Nepremičnina ji predstavlja golo črko na papirju in same stroške, zato se težave lahko rešijo zgolj s sodno razdružitvijo. Tožnici grozijo z odpovedjo najemnega razmerja na naslovu D., oziroma s spremembo neprofitne najemnine v profitno, ker ima v solasti opisano nepremičnino. Navaja vse dopise naslovljene na lastnike stanovanja na naslovu D. v C., kar sodišče v sodbo ne povzema. Tožena stranka ni ugotavljala in ni obrazložila, zakaj pri finančnem cenzusu upošteva prav nepremičnino, katere delitev bi tožnica želela izvesti v sodnem postopku. To premoženje tožnici ni na razpolago. Sklicuje se na ZBPP, ki je določal, da se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in je primerno stanovanje, kot tudi ne stanovanje, v katerem ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Gre za izjemen primer, kar bi sodišče moralo upoštevati. Ostali pogoji po določilih ZBPP so prav tako izpolnjeni in je očitno, da je v izjemno težkem položaju.

3. Nadalje navaja, da je ugotovitev vrednosti te nepremičnine v višini 40.269,00 EUR, povzeta iz spletnega portala, občutno previsoka. Na parc. št. 57/1 k.o. … stojita stavbi št. 785 in 786. Stavba 785 je stanovanjska stavba brez uporabne površine, v stavbi ni urejene kuhinje, kopalnice, stranišča, stavba od izgradnje leta 1957 ni bila nikoli obnovljena. Hiša ni priključena na elektriko. Stavba številka 786 ni stanovanjska. Nepremičnina je v slabem stanju kot je razvidno iz priloženih fotografij.

4. Stanovanje v stavbi ni primerno stanovanje, da bi ga kot takšnega lahko upoštevali. Nepremičnina bi lahko bila vredna največ 25.000 EUR, s tem pa del, ki odpade na tožnico ne preseže premoženjskega cenzusa 13.780 EUR, kar je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri vrednosti nepremičnine je treba upoštevati le vrednost stavbnega zemljišča, ne pa tudi podrtij, ki na njem stojijo in jih bo treba podreti. Vrednost deleža tožnice bi moral oceniti cenilec po tržni vrednosti, z ogledom nepremičnine in upoštevanjem njenega stanje.

5. Tožnica predlaga, da sodišče samo odloči, da se njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi in se ji odobri redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji ter oprostitev plačila stroškov postopka v zvezi z delitvijo - razdružitvijo premoženja nepremičnine parc. št. 57/1 k.o. 1086 … s solastnico F.F. Za izvajanje se določi odvetnica B.B. v C. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Podredno tožnica predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v novo odločanje, in da se ji prisodi plačilo stroškov postopka. Predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, glede na to, da je njeno socialno in premoženjsko stanje izredno slabo.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Med strankami postopka je sporno to, ali tožnica izpolnjuje finančni, to je subjektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (13. člen ZBPP), ker je solastnica nepremičnine parc. št. 57/1 k.o. ..., na kateri naj bi po podatkih spletne strani GURS - portala Prostor stali dve nepremičnini, od katerih je samo stanovanjska stavba vredna 40.269,00 EUR. Vrednost solastnega deleža naj bi tako znašala 20.134,50 EUR. Gre za nepremičnine parc. št. 57/1 k.o. ..., ki v naravi predstavljajo pašnik v izmeri 1184 m², na katerem stoji stanovanjska stavba tlorisne površine 270 m² in drugi nestanovanjski kmetijski del stavbe, neto tlorisne površine 60 m², na naslovu E. Med strankami postopka ni sporno, da tožnica v tej stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre. Sporno tudi ni, da glede stanovanjske stavbe obstaja spor z drugo solastnico, ki ga tožnica želi rešiti s sodnim postopkom. Ne glede na to, da iz spisovnih listin izhaja takšno dejansko stanje, da je tožnici onemogočeno bivanje v tej stanovanjski hiši zaradi ravnanja druge solastnice, sodišče ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo je že tožena stranka. Dejstvo je namreč, da je tožnica solastnica zgoraj navedene stanovanjske stavbe v izmeri 270 m², vredne 40.269 EUR. Solastniški delež tožnice tako znaša 20.134,50 EUR in presega zakonsko določeno vrednost premoženja 13.780 EUR (27. člen ZSVarPre), kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Neutemeljeni so nadaljnji tožbeni ugovori, da je vrednost nepremičnine previsoko ocenjena, da je hiša neprimerna za bivanje, ker nima elektrike, vode in ostalih priključkov, kar je zaradi ravnanja solastnice tožnici onemogočeno urediti. Tožnica razen fotografskih posnetkov sporne nepremičnine, ni predložila drugih dokaznih sredstev, iz katerih bi sodišče lahko ugotovilo nižjo vrednost navedene nepremičnine. Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor. Ker je vrednost zgolj ene nepremičnine takšna, da solastni delež tožnice presega zgoraj navedeni zakonsko določen znesek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se tožena stranka utemeljeno ni spuščala še v nadaljnjo presojo vrednosti ostalih, spisovno izkazanih nepremičnin, katerih solastnica do 15/36 (parc. št. 1779/0 in 628/0 k.o. ...), je prav tako tožnica. Vse ostale tožbene ugovore, ki se nanašajo na krivdno ravnanje solastnice, ki ji preprečuje uporabo in ureditev stanovanjske stavbe, kar naj bi posledično pogojevalo izjemno specifičnost tega primera, sodišče ne glede na to, da tožnica predlaga dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi njene sodne ureditve, ne more upoštevati, ker za to nima zakonske podlage.

10. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljena.

11. Sodišče ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker se v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

12. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.