Jedro

V košarki šteje ekipa več kot 3 igralce oziroma člane in tako se izjemni dosežki v tem skupinskem športu ne morejo uveljaviti za priznanje Zoisova štipendije. V 21. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij je namreč določeno, da kandidat lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 23. 5. 2012 in da se ji prizna pravica do Zoisove štipendije za leto 2011/2012 ter tožencu naloži, da v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe tožnici izda odločbo o odmeri Zoisove štipendije.

Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica. Meni, da je odločitev sodišča v nasprotju sama s seboj in da je sodišče Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij tolmačilo in uporabilo napačno. Tožnica je kot razlog za dodelitev štipendije uveljavljala individualni izjemni dosežek, ki ga je dosegla v skupini in ga je moč ovrednotiti. Iz potrdila A. Slovenije jasno izhaja, kolikšen je tožničin individualni izjemni dosežek v sicer skupinskem športu. Zapisano v sodbi, da se tega, koliko posameznik prispeva k uspehu ekipe, ne da izmeriti, seveda ne drži. Če bi bilo temu tako, bi bili vsi vrhunski športniki v skupinskih športih ovrednoteni enako, nihče ne bi bil boljši od drugega, nihče ne bi izpolnjeval kriterija individualnega izjemnega dosežka samo zaradi tega, ker je ta dosežek dosežen v skupinskem športu. Takšno tolmačenje je napačno že z vidika ustavne določbe 14. člena Ustave RS, ki zagotavlja enakost pred zakonom. V nasprotnem primeru bi bili vrhunski športniki v skupinskih športih v neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi, ki tekmujejo v individualnih športih oziroma v tistih, ker ekipa šteje do tri člane. S spremembami Zakona o štipendiranju lahko vlagatelj sedaj uveljavlja individualni izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki šteje največ 5 členov. Pravilnik, ki kot kriterij določa izjemni dosežek v skupini, ki lahko šteje največ 3 člane, je v nasprotju s 14. členom Ustave RS o enakosti pred zakonom. Takšno določbo pravilnika, ki je podzakonski akt sodišče ne bi smelo upoštevati.

Toženka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem poudarja, da po novem Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1; Ur. l. RS, št. 57/13) ne pozna več izjemnih dosežkov na področju športa, saj so izjemni dosežki po novem le dosežki na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti ter na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Do te spremembe je prišlo ravno zaradi zagotavljanja enake obravnave vseh vlagateljev za Zoisove štipendije, saj se je v preteklosti pogosto dogajalo, da so pogoje za dodelitev Zoisove štipendije izpolnili vlagatelji, ki so uveljavljali izjemne dosežke na področju športa, medtem ko jih vlagatelji, ki so imeli dosežka iz tekmovanj znanja ali na področju umetnosti, pogojev niso izpolnili, ker je tekmovanj številčno manj in s tem manj možnosti za dosego dobrega rezultata in ker je tudi konkurenca večja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkusilo izpodbijano sodbo. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejanske stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnica je z vlogo z dne 28. 9. 2011 uveljavljala pri Skladu RS za razvoj kadrov in štipendije pravico do Zoisova štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2011/2012. Leta 2011 je tožnica zaključila srednjo šolo in se v času, ko je vložila zahtevo za priznanje pravice do Zoisova štipendije vpisala na B. fakulteto v C., smer psihologija. V vlogi je navedla, da je v šolskem letu 2010/2011 dosegla povprečno oceno 4,78 in da je dosegla izjemne dosežke na področju športa in nadarjenosti. Tožnica je dosegla izjemne dosežke v skupinskem športu kot članica kluba D. in kot članica E. reprezentance in je bila v letu 2009 in 2010 v ožjem krogu kandidatk za E. reprezentanco in z njimi opravila celotne priprave po programu ter igrala na vseh prijateljskih tekmah in turnirjih.

Med strankama je sporno ali bi lahko tožnica pridobila dodatne točke za udeležbo in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih v košarki, torej v ekipnem športu kjer število igralcev v ekipi presega 3 člane.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/2007) in Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 51/2008). V skladu s 24. členom ZŠtip (peti odstavek) metodologijo za določitev deleža štipendistov med osnovno, srednjo in višjo šolo ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Metodologijo za rangiranje študentov znotraj generacije ter odstotni delež štipendistov za posamezne študije natančneje določi minister, pristojen za delo v soglasju z ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Metodologijo za razvrščanje kandidatov, v skladu z merili iz drugega odstavka tega člena, natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvom in ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Na podlagi 66. člena ZŠtip minister, pristojen za delo, izda izvršilne predpise, med drugim tudi iz 24. člena tega zakona.

V 21. členu Pravilnika je določeno, da lahko kandidat uveljavlja izjemne dosežke, ki niso starejši od dveh let od dneva objave javnega poziva, uveljavlja lahko več izjemnih dosežkov, pri čemer je isti izjemni dosežek možno uveljaviti le enkrat, kandidat pa lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane. Navedeni Pravilnik je tako v citirani določbi omejil uveljavljanje izjemnih dosežkov kandidatov na uveljavljanje individualnih izjemnih dosežkov in izjemnih dosežkov v skupini, ki šteje največ 3 člane.

V košarki šteje ekipa več kot 3 igralce oziroma člane in tako se izjemni dosežki v tem skupinskem športu ne morejo uveljaviti za priznanje Zoisova štipendije. Pritožbeno sodišče šteje, da je za takšno omejitev podan stvaren in razumen razlog. Pri dodeljevanju Zoisovih štipendij se upoštevajo dosežki, ki so objektivno preverljivi glede na dosežen rezultat oziroma glede na dosežen uspeh, ki ga je dosegel posameznik. Pri skupinskih oziroma ekipnih športih pa je individualni doprinos posameznika težko objektivno preverljiv oziroma ga velikokrat ni možno objektivno preveriti. Izjemni dosežki se pri dodelitvi Zoisove štipendije priznavajo na različnih področjih družbenega življenja, tako na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti, športa in drugo. Z omejitvijo število članov v ekipi je možnost objektivne presoje doseženih rezultatov večje in bolj primerljivo. Pri športih v ekipah, kjer je večje število članov, bi ugotavljanje individualnega doprinosa posameznika bilo v praksi težko izvedljivo, kar predstavlja po mnenju pritožbenega sodišča razumen razlog, da je Pravilnik omejil uveljavljanje izjemnih dosežkov za dodelitev Zoisove štipendije zgolj na individualne izjemne dosežke in izjemne dosežke v skupini, ki šteje največ 3 člane. Tako ni moč slediti pritožbeni navedbi, da je določitev v 3. točki 21. člena Pravilnika v nasprotju s 14. členom Ustave RS o enakosti pred zakonom.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.