Jedro

Zaključek, da je bila tožnica na delovnem mestu vodje službe zavoda v času izdaje spornih sklepov o razporeditvi na drugo delovno mesto delavka s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v doslej pred sodiščem druge in prve stopnje ugotovljenih dejstvih nima podlage. Zato gre za nasprotje v odločilnih dejstvih oz. za nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med tem, kar izhaja iz listin in zapisnikov v spisu.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa direktorja tožene stranke z dne 30.4.1998 in komisije za pritožbe z dne 10.6.1998, o razporeditvi tožnice na delovno mesto zobozdravnika s podiplomskim tečajem. Hkrati je toženi stranki naložilo, da za čas od 15.6.1998 do 12.5.2000, ko se je upokojila, tožnici izplača razliko plače med delovnim mestom zobozdravnika in delovnim mestom vodje službe zavoda, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin zahtevek v gornjem obsegu kot neutemeljen zavrnilo. Kot pravno podlago za sporno razporeditev tožnice je ob drugem odstavku 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) upoštevalo tudi določbe 10. člena tega zakona, na podlagi katerih ima poslovodni organ oziroma direktor pravico izbrati kandidata za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in na tak način zakonito oblikuje ekipo svojih podrejenih. S spremembo statuta, ki ga je svet tožene stranke sprejel 2.6.1998, je bilo tudi v statutu tožene stranke izrecno določeno, da direktor imenuje in razrešuje vodje služb in dispanzerjev.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 12/03) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje "povsem napačno, v nasprotju z dokazi, v bistvu samovoljno ugotovilo", da je šlo pri tožničinem delovnem mestu vodje službe zavoda za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V času tožničine razporeditve je pri toženi stranki veljal statut z dne 29.9.1997, ki delovnih mest s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki bi bila vezana na mandat, ni opredeljeval, spremembe statuta, sprejete na svetu zavoda dne 2.6.1998, pa so začele veljati šele s podajo soglasja ustanoviteljev z dne 4.11. in 11.11.1998. Poleg tega pa revizija navaja, da je bila za odločanje o ugovorih delavcev do sprememb statuta pristojen svet zavoda, ne pa komisija za pritožbe.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga zavrnitev revizije in potrditev sodbe sodišča druge stopnje.

Revizija je utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem revizije ne mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP).

Zaključek sodišča druge stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je bila tožnica na delovnem mestu vodje službe zavoda v času izdaje spornih sklepov o razporeditvi na drugo delovno mesto delavka s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in da je zato kot pravno podlago za njeno razporeditev upoštevati določbo 2. odstavka 10. člena ZTPDR, v doslej pred sodiščem prve in druge stopnje ugotovljenih dejstvih nima podlage. Gre torej za nasprotje v odločilnih dejstvih oziroma za nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med tem, kar izhaja iz listin in zapisnikov v spisu. Takšno nasprotje pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere se sodba ne da preizkusiti. Na podlagi samega naziva delovnega mesta "vodja službe zavoda" še ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, saj bi moralo biti to razvidno iz internih splošnih aktov tožene stranke, ki so veljali v času izdaje spornih sklepov, ali pa vsaj iz tožničine pogodbe o zaposlitvi.

Glede na povedano je sodišče v skladu z določili 1. odstavka 379. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti neskladje med zaključkom o značaju tožničinega delovnega mesta oziroma njenem statusu na delovnem mestu vodje službe zavoda in formalno opredelitvijo tega delovnega mesta. Kolikor interna ureditev tožene stranke in druga ugotovljena dejstva ne bodo pogojevala zaključka, da se je tožničino delovno mesto uvrščalo med delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi iz 2. odstavka 10. člena ZTPDR, bo za presojo zakonitosti tožničine razporeditve dejansko potrebno uporabiti le določbe 17. člena ZTPDR.

V skladu z določili 3. odstavka 165. člena ZPP je sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.

Sodišče je določbe ZTPDR smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).