Up-68/98

30. 11. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 30. novembra 1999

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopkih pred Vrhovnim sodiščem v zadevah št. U 885/96, št. U 884/96, št. U 1473/96 in št. U 1474/96 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper odločbi Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo št. LP 01025/2-1999-MK z dne 6. 10. 1999 in št. LP 01025/3-1999-MK z dne 26. 10. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 19. 3. 1998 vložil laično vlogo, ki jo je Ustavno sodišče štelo kot ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice iz 23. člena Ustave v postopkih pred Vrhovnim sodiščem.

To vlogo je po pozivu Ustavnega sodišča dopolnil z vlogo z dne 13. 9. 1999. V dopolnitvi ustavne pritožbe navaja, da je Vrhovno sodišče že odločilo o teh zadevah. V zadevi št. U 885/96 naj bi s sodbo z dne 11. 3. 1999 odločilo po dveh letih, osmih mesecih in 27 dneh, v zadevi št. U 884 naj bi s sodbo z dne 1. 4. 1999 odločilo po dveh letih, desetih mesecih in 17 dneh , v zadevi št. U 1473/96 naj bi s sodbo z dne 2. 6. 1999 odločilo po dveh letih, sedmih mesecih in 29 dneh in v zadevi št. U 1474/96 naj bi s sodbo z dne 9. 6. 1999 odločilo po dveh letih, osmih mesecih in 7 dneh.

2.Pritožnik meni, da je reševanje v izreku navedenih zadev trajalo prek razumnega roka. S tem naj bi bilo kršeno načelo pravne države (2. člen Ustave) in pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Kršitev 2. in 23. člena pa naj bi bila podana tudi z nevročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča št. 884/96 in napotitvijo pritožnika na obnovo postopka. V zvezi s sodbo št. U 1474/96 pa pritožnik meni, da je odločba Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo v tej zadevi nična, ker da je ni mogoče izvršiti.

3.Očitka pritožnika o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave na podlagi te ustavne pritožbe ni mogoče presojati. Iz priloženih sodb je razvidno, da je sodbi št. U 885/96 in št. U 884/96 izdalo Vrhovno sodišče.

4.Tako so v obeh zadevah pravnomočne sodne odločbe že izdane in je torej dejanje, s katerim naj bi bila kršena ustavna pravica, prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko pritožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem. Ustavno sodišče se sicer še ni izreklo o tem, ali je tudi po zaključku upravnega spora pred vložitvijo ustavne pritožbe zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja potrebno izčrpati pravno sredstvo upravnega spora ali pa mora stranka v tem primeru predhodno vložiti tožbo zoper državo zaradi škode, ki naj bi nastala zaradi te kršitve. Ker pa pritožnik v obravnavani zadevi ni izkoristil nobene od navedenih možnosti, se o vprašanju, katero od obeh pravnih sredstev bi pritožnik moral izkoristiti, Ustavnemu sodišču tudi v tej zadevi ni treba izreči. Pritožnik, ki ni izkazal, da bi sodno pot izkoristil, glede te očitane kršitve ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Predpostavka iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) torej ni podana.

5.V dopolnitvi Ustavne pritožbe z dne 27. 11. 1999 pritožnik izpodbija še odločbi Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo št. LP 01025/2-1999-MK z dne 6. 10. 1999 in št. LP 01025/3-1999-MK z dne 26. 10. 1999.

Navaja, da je zoper obe odločbi vložil pritožbo na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Iz navedenega je razvidno, da pritožnik tudi zoper izpodbijani odločbi ni izčrpal pravnih sredstev. Ustavno pritožbo glede teh dveh odločb je bilo torej treba prav tako zavreči iz razloga, ker niso izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa prvi odstavek 51. člena ZUstS.

6.Sodbi št. U 1473/96 in št. U 1474/96 pa je izdalo Upravno sodišče in ne Vrhovno sodišče kot navaja pritožnik. Zoper ti dve sodbi je dovoljena pritožba. Iz pritožnikove vloge in prilog ni razvidno ali je zoper navedeni sodbi vložil navedeno pravno sredstvo ali pa sta morebiti ti dve sodbi prav tako že pravnomočni. Ustavni pritožnik torej ustavne pritožbe glede navedenih zadev ni dopolnil v skladu s pozivom tako, da bi jo Ustavno sodišče lahko preizkusilo. Ustavno sodišče jo je zato v tem delu zavrglo iz tega razloga.

7.Načelo pravne države, katerega kršitev pritožnik tudi zatrjuje, je splošno ustavno načelo, ni pa ena od človekovih pravic, ki jih pravni red varuje z institutom ustavne pritožbe.

Zato in zaradi pavšalnosti navedb o kršitvi 2. in 23. člena Ustave v zadevi št. U 884/96 in ničnosti upravne odločbe v zadevi U 1474/96, ustavne pritožbe tudi v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti in jo je bilo treba prav tako zavreči.

V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 13. 9. 1999 pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki teče po vloženi tožbi v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 464-00/019-92/P-TN z dne 30. 5. 1995. V tej zadevi naj bi tožbo vložil 3. 8. 1995. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo v tem delu izločilo in jo bo obravnavalo posebej.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge in četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan