Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZZK-1 je bil pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo vpisan tudi zadnji dan roka za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1. Na vpisani datum za opravičitev predznambe je imetnik predznamovane lastninske pravice vezan in morebitna napaka računalniške aplikacije ne more iti v njegovo škodo. Nanj je vezano tudi sodišče pri presoji ali je dopusten izbris predznambe zaradi poteka časa za njeno opravičitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju: sodišča) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Dn 59899/2017, s katerim ni bil dovoljen izbris predznamovane lastninske pravice pri uvodoma navedenih nepremičninah.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je bil predlog za izbris predznambe vložen dne 16.3.2017, predznamba pa je bila vpisana 15.2.2017, vendar pa je napačno uporabilo peti odstavka 60. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Pritožba povzema vsebino petega in drugega odstavka 53. člena ZZK-1 in navaja, da je bila v obravnavanem primeru predznamba dovoljena na podlagi zasebne listine iz 2. 3., ali 4. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 in je rok za njeno opravičitev potekel 15.3.2017. Nadalje se sklicuje na tretji odstavek 60. člena ZZK-1 in navaja, da se izbris predznambe pravice dovoli, če je bil zamujen rok za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1, ki je en mesec, in ne dva, kot ugotavlja sodišče. Sodišče, ki je s sklepom Dn 431846/2016 z dne 10.2.2017 dovolilo predznambo, v njem ni določilo roka za njeno opravičitev, temveč ga je izračunala računalniška aplikacija tako, da je določen dvomesečni rok (do 15.4.2017). Predlagatelj se je z osebo, ki je sprejela navedeni sklep, pogovarjal po telefonu, pa mu je ta obrazložila, da sama računalniška aplikacija izračunava rok za opravičitev (dva meseca) oziroma, da določitev enomesečnega roka ni možna. Predlagatelj je upnik v izvršilnem postopku VL 99758/2016, v zvezi s katerim je bila pri uvodoma navedenih nepremičninah vknjižena hipoteka. Predlog za vpis hipoteke je bil vložen 28.12.2016, en dan po vložitvi predloga za vpis predznambe pridobitve lastninske pravice P. d.o.o.. S potrditvijo izpodbijanega sklepa bodo za predlagatelja nastale nepopravljive posledice, saj bo dolžnik vse svoje nepremičnine "varno skril" pred upniki, ob dejstvu, da je dne 24.4.2017 P. d.o.o. vložila štiri predloge za izbris vknjiženih hipotek na podlagi izbrisnih dovoljenj. Predlagatelj izbrisa ni in ne more biti odgovoren za računalniško aplikacijo, ki izračunava dvomesečni rok za opravičitev predznambe. Sklep CDn 106/2016, na katerega se sklicuje sodišče, je bil sprejet na podlagi drugačnega dejanskega stanja, kot je v tem primeru. Predlagatelj je sledil zakonski določbi in pravočasno in ne preuranjeno predlagal njen izbris. Z morebitno potrditvijo izpodbijanega sklepa bi pritožbeno sodišče zanikalo določbi drugega odstavka 53. člena in tretjega odstavka 60. člena ZZK-1 ter tlakovalo pot nevarni pravni praksi izmikanja dolžnikov pri poplačilu terjatev, priznanih s pravnomočnim sklepom o izvršbi, kot v tem primeru. Predlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in njegovo vrnitev zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

3. Zoper sklep je drug udeleženec vložil odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vpis predznambe, ki je predmet predlaganega izbrisa, je bil dovoljen na podlagi zasebne listine. Sodišče je pravilno navedlo, da v takem primeru velja enomesečni rok (in ne drži trditev, da naj bi sodišče navedlo, da velja dvomesečni rok) za opravičitev predznambe (drugi odstavek 53. člena ZZK-1). Ker je predznamba glavni vpis, je bil njen vpis v skladu s prvim odstavkom 177. člena ZZK-1 v informatizirano glavno knjigo izveden na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa, v zvezi s čimer se je sodišče pravilno sklicevalo na sklep CDn 106/2016. V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZZK-1 je bil pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo vpisan tudi zadnji dan roka za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča, da je v zemljiški knjigi kot zadnji dan za opravičitev predznambe vpisan 15.4.2017. Na vpisani datum za opravičitev predznambe je imetnik predznamovane lastninske pravice vezan in morebitna napaka računalniške aplikacije ne more iti v njegovo škodo. Nanj je vezano tudi sodišče pri presoji ali je dopusten izbris predznambe zaradi poteka časa za njeno opravičitev. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da je bil predlog za izbris predznambe pravice, vložen dne 16.3.2017, vložen pred potekom roka za njeno opravičitev. Tak predlog pa je nedopusten (peti odstavek 60. člena ZZK-1).

6. Pritožba ni utemeljena in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).