Jedro

Ker 123. člen Zakona o pravnem postopku (ZPP iz leta 1977) za umik tožbe ne določa oblike, se umik glede na določbo 14. člena poda z vlogo ali ustno na zapisnik. Podpisa pogodbe o zaposlitvi zato ni mogoče šteti za umik tožbe na razveljavitev razporeditvenih odločb.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in kot nezakonita razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 20.5.1996 in sklep nadzornega sveta za pritožbe z dne 9.10.1996, na podlagi katerih je bil tožnik razporejen na delovno mesto tehnološke priprave dela št. 121. Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da izpodbijana razporeditev ne ustreza stopnji tožnikove strokovne izobrazbe (diplomiran pravnik), saj se za opravljanje del tehnološke priprave dela zahteva diploma gradbenega oziroma komunalnega inženirja. V posledici te odločitve je ugodilo tudi tožnikovim denarnim zahtevkom in zavezalo toženo stranko k plačilu razlike v plači in nadomestilih iz plače, ki jih je tožnik v času od 1.5.1996 do 31.3.1998 prejemal. Od 1.4.1998 pa mora tožena stranka do dokončne razporeditve na drugo ustrezno delovno mesto tožniku izplačevati razliko plače med delovnim mestom tehnološke priprave dela in delovnim mestom vodje splošnega sektorja. Tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe o zaposlitvi je zavrnilo kot neutemeljen.

Na pritožbo tožene stranke zoper ugoditveni del prvostopne sodbe jo je sodišče druge stopnje spremenilo (točka 1 in točka 3 izreka) tako, da je tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev njegove razporeditve na delovno mesto tehnološke priprave dela zavrnilo kot neutemeljen. Sprejelo je pravno stališče, da se je tožnik s podpisom pogodbe o zaposlitvi odpovedal ugovoru zoper sklep o razporeditvi.

Tožeča stranka je proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbi sodišča prve in druge stopnje tako, da v celoti ugodi tožnikovemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbi obeh sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da se nezakonite razporeditve delavca ne more konvalidirati s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Pritožbi, ki jo tožniku zagotavlja 25. člen Ustave RS, se tožnik v tem postopku ni nikdar niti pisno niti ustno odpovedal. Navaja tudi, da so mu bile v razporeditvenem postopku kot tudi s pogodbo o zaposlitvi kršene pravice, ki jih uživa kot invalid II. kategorije invalidnosti.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju: ZPP, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 še uporabiti).

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Revizijska trditev, da je sodišče druge stopnje zavrnitev tožbenega zahtevka oprlo na ugotovitev, da se je tožeča stranka odpovedala pravici do ugovora, čeprav v tem postopku tega niti pisno niti ustno ni storila, predstavlja očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Po oceni revizijskega sodišča je navedeni očitek utemeljen.

Umik pravnega sredstva (ugovora, tožbe, pritožbe, revizije) je preklic zahteve za pravno varstvo. ZPP ureja inštitut umika v določbi 2. odstavka 3. člena, 193. členu in 2. odstavku 158. člena. Tako kot za vsa pravdna dejanja, kjer ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih stranke opravijo izven naroka pismeno, na naroku pa ustno (14. člen ZPP). Oblika je predpisana zato, da lahko procesna dejanja učinkujejo, saj dejanje ni opravljeno, preden ni izpolnjena oblika. Ker 123. člen ZPP za umik tožbe ne določa oblike, se umik glede na določbo 14. člena poda z vlogo ali ustno na zapisnik. V 2. odstavku 193. člena ZPP je uzakonjena presumpcija, da se šteje, če je tožba umaknjena, da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži. Po 3. odstavku omenjenega postopkovnega določila se lahko tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, v tem primeru velja tožba za umaknjeno. Izjava o odpovedi je enostranska, za njeno obliko pa prav tako velja določilo 14. člena ZPP.

Drugih pravnih presumpcij, ki bi vplivale neposredno na pravice ali pravna razmerja strank v postopku, omenjena zakonska določba ne vsebuje. Pravne domneve o umiku tožbe in njihovih posledicah določa Zakon o pravdnem postopku tudi v primeru, ko tožnik ne vrne popravljene tožbe v določene roku (3. odstavek 109. člena ZPP), če nobena od strank v štirih mesecih od dneva, ko je nastopilo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja postopka (3. odstavek 217. člena ZPP), v sporih majhne vrednosti se šteje tožba za umaknjeno, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bil v redu vabljen, oziroma če na dva poznejša naroka ne pride nobena od strank (1. in 2. odstavek 465. člena ZPP), v gospodarskih sporih pa, če izostaneta obe stranki s pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo in z naslednjega naroka za glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 499. člena ZPP).

Odločitev sodišča druge stopnje, ko je podpis pogodbe o zaposlitvi štelo za umik tožbe (in ne ugovora, saj je o njem tožena stranka že odločila) zato nima zakonite podlage. Ker tožnik, kot izhaja iz dokazov v spisu, tožbe na razveljavitev spornih razporeditvenih odločb ni umaknil niti pisno niti ustno (niti niso nastopili našteti razlogi po sili zakona), je obrazložitev izpodbijane sodbe v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov. To pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Pa tudi v primeru, če bi tožnik skladno določilu 14. člena v zvezi s 193. členom ZPP tožbo res umaknil, bi sodišče moralo izdati sklep deklaratorne narave o umiku in končanju postopka, ne pa odločiti o zadevi meritorno. Takšna odločitev, kot jo je sprejelo pritožbeno sodišče, namreč predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 2. točko 1. odstavka 385. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je zato ugodilo reviziji tako, da je razveljavilo izpodbijano pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. V reviziji predlagana razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v njenem zavrnilnem delu nima zakonske opore, saj se tožnik zoper njo ni pritožil, zato je z iztekom pritožbenega roka postala v tem delu pravnomočna. Po 1. odstavku 382. člena ZPP je revizija dovoljena le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji.

Revizijsko sodišče je pri svojem odločanju uporabilo določila ZPP na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).