Jedro

Skrbno nadzorstvo se je kazalo (tudi) v takojšnji zaznavi nerodnega doskoka tožnice pred poškodbo in v danem ji opozorilu, ki je bilo glede na okoliščine povsem ustrezno sredstvo zagotovitve njene varnosti. Takšno opozorilo je bila tožnica glede na svojo starost sposobna razumeti ter upoštevati pri samostojni igri na igralu, ki ni bilo nevarno in ki ga je tožnica v preteklosti že velikokrat uporabljala. Pretiran nadzor in prepoved bi bila namreč v dani situaciji, to je pri igri, z zgolj minimalnim tveganjem, v nasprotju s cilji pedagoškega procesa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 21. 9. 2006 zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, s katerim je ta od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine v višini 2.639.056,00 SIT (sedaj 11.012,58 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je tožeči stranki naložilo toženi stranki povrniti 288.239,00 SIT (sedaj 1.202,80 EUR) stroškov pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da so delavke zavarovanca tožene stranke zaznale nevarnost in vedele, da je mogoče pričakovati poškodbo, niso pa v danih okoliščinah storile vsega, kar se od strokovnjaka za preprečitev poškodbe utemeljeno pričakuje. Delavke bi morale tožnico razločno, nazorno in odločno opozoriti oziroma ji celo prepovedati uporabo igrala. V nadaljevanju revizije tožnica podaja dejansko stanje, ki naj bi kazalo, da delavke zavarovanca niso bile soglasne o tem, kdo je bil odgovoren za opravljanje ustreznega nadzorstva nad tožnico. Vsled temu organizacija nadzora ni bila ustrezna, temveč je bila prepuščena samovolji delavk. Delovne naloge pomočnice vzgojiteljice je opravljala oseba, ki za to ni strokovno usposobljena. Nadalje revizija v luči predstavljenega dejanskega stanja navedbi drugostopenjskega sodišča, da sta učiteljici razporejeni tako, da je vsaka nadzirala polovico igrišča, očita prostispisnost. Trdi, da učiteljici nista videli ne predhodnega tožničinega nerodnega doskoka, ne padca, ki ju je videla pomočnica vzgojiteljice, kar gre pripisati dalj časa trajajočemu neustreznemu nadzorstvu in ne naključju, padec tožnice pa je bilo mogoče pričakovati glede na njeno predhodno obnašanje.

3. Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijske trditve tožeče stranke, ki v veliki večini pomenijo ponavljanje pritožbenih navedb, je mogoče strniti v očitek o neustrezni organizaciji nadzorstva delavk zavarovanca tožene stranke nad tožnico in v očitek, da je bilo mogoče glede na predhodno obnašanje njeno poškodbo pričakovati in jo preprečiti.

6. Glede organizacije nadzorstva je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jim drugostopenjsko sodišče pritrjuje. V postopku ni bilo nobenega dvoma, da med vzgojiteljicami ni bilo jasnih pravil, kam bi se morala katera postaviti in točno katero skupino otrok bi morala nadzorovati, kar kot pomembno izpostavlja revizija. Nižji sodišči sta svojo odločitev, da ni prišlo do opustitve skrbnega nadzorstva oprli na pravno relevantna dejstva: da so vzgojiteljice oziroma učiteljice, katerih število je bilo ustrezno glede na število otrok, na preglednem igrišču, z medsebojnim sodelovanjem in v primerni medsebojni oddaljenosti vršile nadzor nad otroci in storile vse potrebno za preprečitev nastanka škodnega dogodka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je treba šolskim otrokom za razvoj gibalnih spretnosti, socialne prilagodljivosti in podobnega zagotoviti prosto gibanje, igre na zelenicah in igralih. Vse to pa je tudi v vsakem ustrezno organiziranem okolju (celo pri skrbnem varstvu doma) povezano z določenim tveganjem, ker ni mogoče izključiti nesrečnih naključij. Pri presoji pravnega standarda potrebnega skrbnosti in nadzorstva šole je treba najti ravnotesžje med zahtevo po zagotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo šolskega življenja, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti v skladu z njihovimi zmožnostmi in starostjo. Pretirano nadzorstvo bi na vzgojo in osebnostni razvoj otrok vplivalo negativno.

7. Očitek, da je bilo mogoče padec tožeče stranke pričakovati in s tem tudi preprečiti, revizijsko sodišče zavrača kot neutemeljen in sprejema kot pravilno nasprotno presojo nižjestopenjskih sodišč. Skrbno nadzorstvo se je kazalo (tudi) v takojšnji zaznavi nerodnega doskoka tožnice pred poškodbo in v danem ji opozorilu, ki je bilo glede na okoliščine povsem ustrezno sredstvo zagotovitve njene varnosti. Takšno opozorilo je bila tožnica glede na svojo starost sposobna razumeti ter upoštevati pri samostojni igri na igralu, ki ni bilo nevarno in ki ga je tožnica v preteklosti že velikokrat uporabljala. Pretiran nadzor in prepoved bi bila namreč v dani situaciji, to je pri igri, z zgolj minimalnim tveganjem, v nasprotju s cilji pedagoškega procesa.

8. Revizija neutemeljeno poudarja, da je delovne naloge pomočnice vzgojiteljice opravljala oseba, ki za to ni strokovno usposobljena: ali je to njeno ravnanje pravilno oziroma tako kot je treba, je sodišče presojalo po strožjih merilih skrbnosti dobrega strokovnjaka in ugotovilo, da je bil ta standard skrbnosti spoštovan.

9. Očitek o „protispisnosti“ razlogov sodbe pritožbenega sodišča oziroma argumenti zanj kažejo, da je v resnici naperjen proti dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki jih je drugostopenjsko sprejelo kot pravilne. Zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije ni dovoljeno vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožnika na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

11. Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (166. člen ZPP).