Jedro

Če se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug (ne pa subjekt vpisa), mora vedno izkazati, da je bil s tem sklepom prizadet njegov interes. V tem primeru mora registrsko sodišče najprej presoditi, ali je s takšnim sklepom prizadeta pravica udeleženca (pritožnika) ali na zakonu temeleč interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg, prvi odstavek 30. člena ZN). Če presodi, da pritožnik takšnega interesa ni izkazal, mora registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi pritožnikov G.C. in M.K. (družbenikov pri subjektu vpisa) in spremenilo sklep, ki ga je predhodno izdala samostojna sodniška pomočnica, tako, da je predlog predlagatelja R.P. (družbenika pri omenjenem subjektu vpisa) zavrglo. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odredilo tudi izbris vpisa, ki je bil opravljen na podlagi predhodnega sklepa samostojne sodniške pomočnice (vpis izbrisa zastopniškega razmerja zastopnika R.P. pri subjektu vpisa).

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vpis izbrisa z mesta direktorja ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je 17.7.2013 preko notarke I.F.C. predlagal konkreten vpis izbrisa iz sodnega registra, in sicer na podlagi odstopne izjave z dne 16.7.2013. Nasprotna udeleženca sta temu predlogu ugovarjala, vendar je sodišče prve stopnje najprej dovolilo predlagani izbris. Takšna odločitev je bila pravilna, saj je bilo predlagatelju zaradi ravnanja nasprotnih udeležencev onemogočeno, da pridobi sklep skupščine, ki ga zahteva 48. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Predlagatelj je namreč odstopno izjavo posredoval nasprotnima udeležencema, 18.7.2013 pa je na družbo naslovil zahtevo za posredovanje informacij in za uvrstitev odločanja o omenjenem vprašanju na dnevni red. Ta skupščina je bila sklicana za 12.8.2013. Predlagatelj je predlagal, da skupščina odloči tudi o sprejemu njegove odstopne izjave. Družbenika sta bila s to izjavo tudi seznanjena, vendar pa sta glasovala proti predlogu, da se ta točka uvrsti na dnevni red. Odstopna izjava ima konstitutivni učinek, pri čemer se je predlagatelj zaradi ravnanja omenjenih dveh družbenikov znašel v položaju, ko v razmerju do tretjih še vedno odgovarja za poslovanje družbe. Predlagatelj je bil tudi direktor zgolj formalno, saj je dejanske posle vodil nasprotni udeleženec M.K.. Notarka je pritožnika tudi seznanila, da je po številni sodni praksi okrožnih sodišč možen izbris direktorja že na podlagi odstopne izjave, torej brez sklepa skupščine.

Pritožba predlagatelja je utemeljena.

Če sodna odločba nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 19. členom Zakona o sodnem registru – ZSReg). Na to absolutno bistveno postopkovno kršitev pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg).

V predmetni zadevi je registrsko sodišče po samostojni sodniški pomočnici na predlog predlagatelja izdalo sklep, s katerim je pri subjektu vpisa T. d.o.o., opravilo vpis izbrisa zastopnika R.P.. Zoper ta sklep sta se pritožila nasprotna udeleženca: družbenika pri omenjenem subjektu vpisa G.C. in M.K. (po pooblaščenem odvetniku), pri čemer je sodišče prve stopnje po sodniku izdalo izpodbijani sklep, s katerim je pritožbi omenjenih nasprotnih udeležencev ugodilo tako, da je sklep samostojne sodniške pomočnice spremenilo in predlog predlagatelja zavrglo (obenem pa je tudi opravilo izbris omenjenega vpisa prenehanja zastopanja). Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da sta se nasprotna udeleženca (družbenika G.C. in M.K.) zoper omenjeni sklep samostojne sodniške pomočnice pritožila v smislu določila 36. člena ZSReg. Če se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug (ne pa subjekt vpisa), mora vedno izkazati, da je bil s tem sklepom prizadet njegov interes. V tem primeru mora registrsko sodišče najprej presoditi, ali je s takšnim sklepom prizadeta pravica udeleženca (pritožnika) ali na zakonu temelječ interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg, prvi odstavek 30. člena ZN). Če presodi, da pritožnik takšnega interesa ni izkazal, mora registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Pritožbeno sodišče ob presoji obravnavane pritožbe predlagatelja zoper izpodbijani sklep (s katerim je bilo ugodeno pritožbi nasprotnih udeležencev, spričo česar je sodišče prve stopnje očitno tudi presodilo, da sta nasprotna udeleženca izkazala pravni interes za pritožbo) ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh nima razlogov o tem, da sta omenjene udeleženca z izdajo sklepa po samostojni sodniški pomočnici kakorkoli prizadeta v svojih pravicah ali na zakonu temelječem interesu, zato je bilo treba po uradni dolžnosti pritožbi predlagatelja ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti omenjeno pomanjkljivost in ponovno odločiti o pritožbi omenjenih nasprotnih udeležencev.