Jedro

Kadar zahtevek davčnega zavezanca absolutno zastara, ni pomembno, ali je pred tem pošiljal davčnemu organu pozive na vračilo zneska. Ti pozivi imajo lahko vpliv le na relativno zastaranje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 16.9.2002. S to odločbo je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana z dne 26.7.2001, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za vračilo prispevka za starostno zavarovanje kmetov, ki ga je plačala njena mati A.A. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je zahtevek tožeče stranke za vračilo prispevka za starostno zavarovanje kmetov zastaral, zato je izpodbijana odločba tožeče stranke pravilna in zakonita.

Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo, sedaj revizijo, v kateri zahteva razveljavitev in odpravo vseh upravnih ter sodnih odločb, povrnitev vrednosti zarubljenega traktorja, odškodnino zaradi nezmožnosti njegove uporabe, povračilo pritožbenih stroškov skupaj z zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi pravnega sredstva navaja, da ne držijo navedbe, da naj bi bile njene pritožbe prepozne, saj se je že leta 1980 na takratnem Republiškem sekretariatu za finance pisno in osebno pritoževala zaradi zarubljenega traktorja, vendar pa so bile vse njene pritožbe zavrnjene oziroma se o njih sploh ni odločalo. Nadalje navaja, da je bilo starostno zavarovanje kmetov prostovoljno, njena mama pa je iz zavarovanja izstopila, kar pomeni, da ni bila dolžna plačevati prispevkov. S tem, ko so bili ti prispevki njeni materi prisilno odvzeti, je bil kršen 166. člen Ustave SFRJ iz leta 1974, ki je zagotavljal svobodo misli in opredelitve.

Tožena stranka na pritožbo, sedaj revizijo, ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se od 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko 1. odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Po presoji vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravo. V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je tožeča stranka pravočasno vložila zahtevek za vračilo prispevkov, ki jih je njena pokojna mati A.A. plačala dne 25.8.1980, potem ko ji je bil dne 19.8.1980 izdan sklep o prisilni izterjavi neplačanih zapadlih prispevkov za starostno zavarovanje kmetov iz let 1972 do 1980 in hkrati tudi zarubljen traktor. Tožeča stranka je zahtevek za vračilo podala v vlogi z dne 4.3.1993, ki jo je davčni organ prve stopnje prejel dne 8.3.1993. To pomeni, da je glede na določbo 4. odstavka 267. člena Zakona o davkih občanov (ZDO, Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89, SFRJ, št. 83/89, SRS, št. 5/90, RS, št. 48/90, 8/91, 10/91, 17/91-I-ZUDE, 14/92, 7/93, 13/93 in 66/93) v zvezi s 3. odstavkom 266. člena ZDO njen zahtevek za vračilo plačanih zneskov absolutno zastaral. Morebitne pritožbe, ki jih v reviziji omenja tožeča stranka, na odločitev ne vplivajo, saj bi imele te lahko vpliv le na relativno zastaranje, ne pa tudi na absolutnega. Zaradi zastaranja zahtevka za vračilo plačanih prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za odločitev ni bistveno, ali je bila pokojna A.A. sploh dolžna karkoli plačevati iz tega naslova. Zato so za odločitev nepomembni tudi očitki o domnevnih kršitvah Ustave SFRJ.

Ker je vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.