Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi lahko tožnik ob ustrezni skrbnosti okoliščino, da sodišče v prejšnjem postopku ni pritegnilo novega izvedenca uveljavljal že v prejšnjem postopku s pravočasno pritožbo zoper sodbo, v kateri je bil seznanjen z razlogi, zaradi katerih sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom predlog tožnika za obnovo postopka z dne 20.8.2020 zavrglo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja postopanje sodišča prve stopnje, ki je umetno in navidezno prikazalo obstoj razloga iz 398. člena v zvezi 395. členom ZPP za zavrženje predloga za obnovo postopka. Poudarja, da je pridobil nove dokaze šele v letu 2020. Zavrnitev dokaza z izvedencem v prejšnjem postopku pa je le argument, da tožnik ni iskal novih dokazov že tekom tistega postopka. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko grajal nepritegnitev novega izvedenca že v prejšnji pravdi. Opozarja, da tega ni mogel storiti, ker je sodišče njegov dokaz z izvedencem zavrnilo in zaključilo postopek. Poudarja, da je predsednik društva posredoval sodišču prve stopnje v prejšnjem postopku vse zahtevane podatke, vendar jih sodišče prve stopnje ni posredovalo družbi I. d.o.o., da bi lahko izdelala izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje bi moralo angažirati sodnega izvedenca, kar družba I. d.o.o. ni, ki bi razpolagal z ustrezno strokovno metodologijo. Po temelju je bilo zahtevku tožnika v prejšnjem postopku ugodeno, po končanem postopku pa je strokovna inštitucija izračunala višino škode, zato ima tožnik dodatni interes po obnovi postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi njegovi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 10. točke 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva, oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. S sklicevanjem na novo dejstvo iz 10. točke 394. člena ZPP se glede na navedeno lahko uveljavljajo le pravotvorna dejstva, torej dejstva, ki tvorijo dejansko podlago odločitve. Dovoljenost predloga za obnovo postopka, ki se sklicuje na nova dejstva in nove dokaze, je odvisna tudi od presoje ali stranka noviha dejstev in novih dokazov brez svoje krivde, ni mogla uveljavljati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP).

5. Tožnik neutemeljeno izpodbija razloge sklepa, da v konkretnem primeru ne gre niti za dejstvo, ki ga tožnik brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan. Sodna praksa strogo presoja, ali bi stranka lahko ob potrebni skrbnosti že prej zatrjevala nova dejstva (Odločba VSRS II Ips 159/2017 z dne 22. 6. 2017). VSRS je v sklepu II Ips 322/2014 z dne 28. 5. 2015, pojasnilo, da predlagatelj obnove nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Okoliščina, da je kakšno dejstvo (dokaz) za stranko novo, za utemeljenost predloga za obnovo postopka iz tega razloga sama po sebi še ne zadostuje. Stranka mora namreč izkazati tudi, da v prejšnjem postopku glede tega dejstva (dokaza) ni ravnala (procesno) neskrbno (II Ips 164/2012 z dne 20. 11. 2014). Sodna praksa strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala (nove) dokaze. Procesna skrbnost je pravni standard, ki je vselej zasnovan abstraktno. Odgovor na to, ali je stranka ravnala skladno s tako uveljavljenim standardom, je zato v posamičnem primeru odvisen od vseh ugotovljenih konkretnih okoliščin, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi lahko tožnik ob ustrezni skrbnosti okoliščino, da sodišče v prejšnjem postopku ni pritegnilo novega izvedenca uveljavljal že v prejšnjem postopku s pravočasno pritožbo zoper sodbo, v kateri je bil seznanjen z razlogi, zaradi katerih sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni ugodilo. Prav tako bi ob ustrezni skrbnosti lahko že v prejšnji pravdi predložil izvenpravdno pridobljeno oceno škode. Tožnik sicer navaja, da družba I. d.o.o. ni imela vseh podatkov za izračun škode, čeprav jih je v prejšnjem postopku pravočasno predložil, vendar ob tem ne pove, za katere listine gre, ne kdaj jih je predložil in kaj je z njimi dokazoval. Sodišče prve stopnje pa je v zvezi s tem ugotovilo, da je bil izvedencu posredovan celoten spis, torej tudi zatrjevane listine, v kolikor so bile dejansko predložene.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno predlog tožnika za obnovo postopka z dne 20.8.2020 na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 395. členom ZPP zavrglo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.