Jedro

815. člen ZOR posredniku resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti izpolnitev obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega oziroma v zvezi s katerim posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pisno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja takšnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena upniku (naročitelju), če je izpolnjena tretjemu – posredniku brez pisnega pooblastila – upnik pa jo pozneje odobri ali izkoristi. Izkoristi pa jo, če od posrednika prejme tisto, kar je ta prejel kot izpolnitev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna vrniti tožniku izposojenih 6.000 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2004 dalje, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za vrnitev 19.468,08 €, ki naj bi jih bil tožnik izročil toženki v zvezi z nakupom nepremičnine s parc. št. 523/2 k.o. … Odločilo je tudi o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper zavrnilni del sodbe prvostopenjskega sodišča in sodbo v tem delu potrdilo.

3. Tožnik v reviziji, ki jo vlaga iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, meni, da sta izpodbijana sodba in sodba prvostopenjskega sodišča nezakoniti. In sicer zato, ker ne vsebujeta razlogov o tem, na podlagi katerih listin in drugih dokazov je sodišče sklepalo, da je toženka nastopala kot pooblaščenka za prejem denarja v imenu in za račun I. Š. Trdi, da I. Š. toženke ni pisno pooblastila za sprejem izplačil kupnine za prodajano nepremičnino, pisna oblika pa je obvezna tako za sklepanje prodajne pogodbe za nepremičnino kot za sprejemanje izpolnitev v zvezi s takšnim poslom. In toženka, nadaljuje, bi mogla obstoj pisnega pooblastila dokazati le z njegovo predložitvijo, ne pa z zaslišanjem strank ali kako drugače. Povsem prepričljiva in logična je, še meni, njegova izpoved, da je denar izročal toženki, nepremičninski agentki, kot garancijo in v upanju, da bo prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe s prodajalko. Sodišče pa tudi ne pojasni, zakaj mu ne verjame, da je denar namenil izključno toženki in ne I. Š. Nenazadnje ni nobenega razloga za to, da tožbe ne bi vložil zoper I. Š., če bi denar res izročil njej, ne toženki.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Rdečo nit revizije predstavlja naslednje sosledje trditev: toženka kot nepremičninska agentka, ki je posredovala pri prodaji (dveh delov) nepremičnine s parc. št. 523/2 k.o. ..., v tem svojstvu ni mogla veljavno sprejemati tožnikovih izpolnitev v imenu in za račun prodajalke nepremičnine I. Š., ker je ta za to ni posebej pisno pooblastila; tožnikove izpolnitve toženki so zato morale imeti neko drugo podlago – denar naj bi ji bil izročil kot garancijo, da bo njegovo pravno poslovanje s prodajalko nepremičnin zaključeno s prenosom lastninske pravice nanj. Napak v tej (navidez) logični operaciji je več, v oči pa bode predvsem zaključek o neveljavnosti posredničinega (toženkinega) sprejemanja izpolnitev za naročiteljico (prodajalko nepremičnine I. Š.) brez pisnega pooblastila.

7. 815. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR)(1) posredniku resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti izpolnitev obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega oziroma v zvezi s katerim posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja takšnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena upniku (naročitelju), če je izpolnjena tretjemu – posredniku brez pisnega pooblastila – upnik pa jo pozneje odobri ali izkoristi. Izkoristi pa jo, če od posrednika prejme tisto, kar je ta prejel kot izpolnitev (prim. drugi odstavek 305. člena ZOR).(2)

8. Ker za revizijsko sodišče zavezujoče dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP): toženka je res prejela po tožniku zatrjevane zneske, vendar tožnik nikoli ni bil v dvomih o tem, da nepremičnino kupuje od I. Š. (in ne toženke), ki je tudi zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, toženka je tožnikova plačila sprejemala v imenu in za račun prodajalke I. Š. in toženka je ves denar, ki ga je prejela od tožnika, izročila I. Š. kot lastnici in prodajalki nepremičnine kažejo, da je tožnik vseskozi vedel, s kom pravno posluje in kdo ima v razmerju do njega kot prodajalec sporne nepremičnine položaj upnika, temu pa je po navedenem v tč. 7. tudi veljavno izpolnjeval, ne more vrnitve izpolnjenega zaradi izjalovitve posla zahtevati od toženke. Ta je imela z vidika temeljnega pravnoposlovnega razmerja zgolj položaj tretjega, čigar udeležba je bila s prenosom predmeta toženčevih izpolnitev na upnico izčrpana. Toženkina stvarna pasivna legitimacija tako ni podana.

9. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Enako 839. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

Op. št. (2): Enako drugi odstavek 280. člena OZ. Več o tem glej Plavšak, Zabel in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 561.