Jedro

Dohodek iz dejavnosti se pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, kolikor pa je mesečni dohodek upravičenca iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, pa se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v postopku osebnega stečaja. V obrazložitvi navaja, da je prosilec samska oseba, ki kot s. p. opravlja pridobitno dejavnost. Iz predloženega izkaza poslovnega izida za leto 2011 izhaja, da je v navedenem letu ustvaril dobiček v višini 3.080,00 EUR. Po prvem odstavku 15. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki se smiselno uporablja na podlagi 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in 4. točke prvega odstavka 78. člena ZSVarPre, se dohodek iz dejavnosti pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu s Pravilnikom o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Pravilnik). Drugi odstavek 15. člena ZSVarPre pa določa, da se v primeru, če je mesečni dohodek iz dejavnosti upravičenca nižji od višine bruto minimalne plače, kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače. Bruto minimalna plača znaša 763,06 EUR. Ker je prosilčev mesečni dohodek nižji, je torej potrebno (glede na citirano določbo drugega odstavka 15. člena ZSVarPre) upoštevati njegov dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, to je 572,29 EUR (75 % od 763,00 EUR). To pomeni, da je njegov dohodek v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecev vložitve prošnje za dodelitev BPP znašal 1.716,88 EUR (3x po 572,29 EUR). Osnovni znesek minimalnega dohodka v letu 2012 znaša, glede na določbe Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 v zvezi s 13. členom ZBPP, 260,00 EUR. Ker je povprečni mesečni dohodek prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, upoštevaje navedeno zakonsko podlago, znašal 572,29 EUR, zaradi česar presega navedeni dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je bilo treba njegovo prošnjo zavrniti kot neutemeljeno. Ker prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP je presoja objektivnega pogoja odpadla, saj morata biti oba pogoja podana kumulativno.

Tožnik v tožbi navaja, da je Organ za BPP napačno tolmačil njegov poslovni izid za leto 2011 in tako ugotovil napačen dobiček v višini 3.080,00 EUR. V izkazu poslovnega izida za leto 2011 je bila namreč pod št. 16 – drugi prihodki knjižena subvencija ZZZS za odprtje in zagon dejavnosti v znesku 2.250,00 EUR, ki je bila v celoti izplačana in porabljena že v letu 2010. Takrat je namreč prejel subvencijo v skupni višini 4.500,00 EUR, katere polovica je bila knjižena v letu 2010 in druga polovica v letu 2011. Zato je izkazan dobiček v višini 3.080,00 EUR ustvarjen le navidezno oziroma kot rezultat knjiženja navedene subvencije. Če od dobička po izkazu poslovnega izida za leto 2011 odštejemo navedeno vknjiženo vrednost subvencije iz leta 2010, je dejanski dobiček podjetja le 830,00 EUR. Če ta dobiček razdelimo na zadnje tri mesece pred mesecem oddaje vloge je mesečni dohodek dejansko znašal le 276,66 EUR. Iz izpiska prometa po računih banke A. za leto 2011 pa je tudi razvidno, da je imel v letu 2011 skupaj vseh prilivov na račun 6.971,00 EUR, zadnji priliv pa je bil v mesecu maju. V letu 2012 ni bilo nobenih prilivov.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru se upravni organ tudi po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na določbe 15. člena ZSVarPre (ki se smiselno uporablja na podlagi 14. člena ZBPP in 4. točke prvega odstavka 78. člena ZSVarPre), po katerih se dohodek iz dejavnosti pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, ki je določena v metodologiji (Pravilniku). Vendar pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da se v primeru, če je mesečni dohodek upravičenca iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače. Citirana določba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre je relevantna za odločitev o tožnikovi upravičenosti do BPP v obravnavanem primeru. Kot je namreč pravilno ugotovil že upravni organ, je bilo potrebno, glede na to izrecno zakonsko določbo, upoštevati njegov dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, to je 572,29 EUR mesečno (75 % od 763,00 EUR) oz. 1.716,88 EUR v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP.

Po 13. členu ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ali socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja BPP. Pri tem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (torej njegov lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve in ki je na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP znašal 520,00 EUR. V skladu z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 namreč znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v letu 2012 260,00 EUR, torej je dvakratni znesek tega dohodka 520,00 EUR.

Upoštevaje navedeno, je torej utemeljena ugotovitev organa za BPP, da je povprečni mesečni dohodek prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, upoštevaje dohodek iz dejavnosti tako, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZSVarPre, znašal 572,29 EUR, ta znesek pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 520,00 EUR. Posledično je torej Organ za BPP zakonito ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje po zakonu določenega dohodkovnega cenzusa in je zato ravnal zakonito, ko je njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnil kot neutemeljeno.

Glede na navedeno, so neutemeljeni tudi tožbeni ugovori, po katerih je bila v izkazu poslovnega izida za leto 2011 upoštevana tudi subvencija ZZZS za odprtje in zagon dejavnosti v znesku 2.250,00 EUR, ki je bila izplačana in porabljena že v letu 2010. Navedeni ugovor, glede na določbo drugega odstavka 15.člena ZSVarPre, na odločitev ne more vplivati. Iz istega razloga je neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da je imel tožnik dohodke oziroma zadnje prilive na svoj račun v letu 2011 meseca maja.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).