Jedro

Utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je odvisna od dejanskih okoliščin. Le-te premoženjske razmere stranke pa mora sodišče presoditi v času, ko o predlogu odloča.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za revizijo.

Zoper sklep se pritožuje tožnica po pooblaščencu s predlogom, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnico oprosti plačila sodnih taks za revizijo. Navaja, da je 22.4.2003 vložila revizijo zoper sodbo z dne 11.3.2003 in hkrati tudi prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks za revizijo ter prošnji priložila tudi ustrezne dokaze o finančni situaciji v času vložitve prošnje. 7.4.2005 pa je prejela sklep sodišča prve stopnje z dne 23.3.2005, s katerim se jo ponovno poziva, da še enkrat (torej ponovno) priloži enako dokumentacijo kot ob vložitvi prošnje z obrazložitvijo, da je med vloženo revizijo in odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za revizijo potekel daljši čas in predložena potrdila niso več merodajna za odločanje o predlogu. Tožnica zoper sklep z dne 23.3.2005 ni imela pravice pritožbe in je zato z vlogo z dne 12.4.2005 navedla svoje stališče, in sicer, da je na dan vložitve revizije v smislu Zakona o sodnih taksah (ZST) nastala njena obveznost za plačilo takse za revizijo in bi se moralo že takrat odločiti o utemeljenosti njene prošnje, v vsakem primeru pa bi se pri odločanju o utemeljenosti njene prošnje moralo upoštevati njene takratne dokaze, ne glede na to, kdaj se o prošnji odloča, tudi če se odloča po tolikem času. Tožnica ni dolžna za isto prošnjo vlagati dvojno dokumentacijo, saj ni vložila prošnje za odlog plačila sodne takse, nova dokumentacija pa za tožnico pomeni tudi novi strošek, vložila pa je prošnjo zaradi tega, da bi z revizijo imela čim manj stroškov. Sedaj pa je sprejela sklep, tako kot je tožnica ves čas trdila, da je obveznost plačila sodne takse za revizijo nastala z dnem vložitve revizije, ki pa po izpodbijanem sklepu ni bila popolna in bi se, če to res drži, moralo tožnico že takrat pozvati na dopolnitev dokumentacije, saj se je od takrat do sedaj njeno finančno stanje spremenilo (celo na slabše, saj je mož brez službe, otroka nista zaposlena in nihče, razen nje nima rednih dohodkov). Zato se z dopolnitvijo dokumentacije in dokazov po sedanjem stanju ne bi dalo ugotoviti, ali je prošnja utemeljena ali ne, dostava sedanje dokumentacije pa ne bi veljala, saj kaže njeno sedanje stanje in ne stanje na dan nastanka obveznosti. Zato zavrnitev takratne prošnje pomeni "sankcijo" (pooblaščencu) tožnici, ker ni izvršila naloge iz sklepa z dne 23.3.2005, pomeni pa tudi kršitev njenih temeljnih ustavnih pravic glede na čas čakanja na odločitev od vložitve prošnje do odločitve.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev. Kot je obrazložilo, je ocenilo dokaze, ki so bili predloženi ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse in ugotovilo, da le-ti niso popolni, niso bile priložene odločbe o dohodnini za obe hčerki, potrdila o brezposelnosti otrok in moža tožnice ali morebitna potrdila o šolanju, in z njimi tožnica ni izkazala celovitega premoženjskega stanja in s tem pogojev, ki jih zakon zahteva za oprostitev plačila sodnih taks. Pozvalo jo je, naj predloži ustrezne dokaze, ker pozivu ni sledila in ni predložila dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje njen predlog, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, pravilno zavrnilo kot neutemeljen in s tem tudi ni kršilo tožničine (smiselno zatrjevane) ustavne pravice do sodnega varstva. Utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je namreč odvisna od dejanskih okoliščin. Le-te, premoženjske razmere stranke, pa mora sodišče presoditi v času, ko o predlogu odloča. Pritožbenemu stališču, o takšni presoji po času vložitve predloga (še posebej v obravnavanem primeru, ko je preteklo od vložitve predloga (24.4.2003) do izpodbijane odločitve (21.4.2005) daljše obdobje), ni mogoče pritrditi. Premoženjsko stanje se v daljšem časovnem obdobju lahko tudi spremeni, izboljša ali poslabša, in glede na določbo 172. čl. ZPP lahko sodišče prve stopnje (že izdani) sklep o oprostitvi plačila stroškov, tudi sodnih taks, med postopkom tudi razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore stroške postopka in odloči, ali naj stranka popolnoma ali deloma povrne tudi tiste stroške in takse, ki jih je bila prej oproščena. Sodišče prve stopnje je ob prejemu revizijske sodbe in ugotovitvi, da o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za revizijo še ni bilo odločeno, povsem korektno ravnalo, ko je tožnico (s sklepom z dne 23.3.2005) pozvalo na predložitev ustreznih dokazil in ji tako ravnanje tudi pojasnilo, nenazadnje ni ravnalo v njeno škodo, ob že predhodni ugotovitvi, da tožnica v letu 2003 predlogu ni predložila vseh potrebnih dokazil. Zato s sklicevanjem na določbo 4. čl. ZST, da je njena taksna obveznost za plačilo takse za revizijo nastala ob vložitvi revizije in bi sodišče prve stopnje moralo že takrat odločiti o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, tožnica s pritožbo ne more uspeti. Tudi ne s sklicevanjem na dodatne stroške za potrebna potrdila, saj se za potrdila davčnih in upravnih organov v takih primerih takse ne plača. Z izpodbijano odločitvijo sodišče prve stopnje določb postopka v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodne takse zato ni kršilo. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti po uradni dolžnosti upoštevni, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).