Jedro

Investitor, ki priglasi delo na strehi objekta večstanovanjske hiše, izkazuje pravico razpolaganja z lastništvom na stanovanju ali poslovnem prostoru v objektu in s soglasjem vseh lastnikov posameznih delov večstanovanjske hiše, da se strinjajo s priglašenimi deli.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila odločbo Sekretariata za urejanje prostora občine z dne 23.6.1993, s katero je navedeni prvostopni upravni organ tožnikoma dovolil izvedbo kukerlov na dvoriščni strani strehe objekta, in odločila, da se zahteva tožnikov za dovolitev priglašenih del zavrne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da niti iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, niti iz predloženih pogodb ne izhaja, da sta tožnika upravičena razpolagati z objektom, na katerem sta opravila priglašena dela, zato zahtevku za dovolitev del na predmetnem objektu ni mogoče ugoditi, pri čemer se sklicuje na določbo 1. odstavka 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Iz prodajne pogodbe z dne 23.8.1991, sklenjene med M.I. in tožnico, namreč izhaja, da je tožnica kupila le sobo levo od stopnišča, preko nosilnega tramu prva desno, brez lastnih sanitarij in elektro priključka, ki predstavlja le del stanovanjskih prostorov v podstrešju predmetnega objekta, iz najemne pogodbe z dne 20.2.1991 pa izhaja, da je tožnik najemnik stanovanja. Tožena stranka še navaja, da tudi sicer izvedbe kukerlov na strehi objekta ni mogoče šteti za dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pri čemer se sklicuje na navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte. Po merilih, določenih s tem navodilom, je šteti za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namen objekta in torej zanje ni potrebno lokacijsko dovoljenje, le tista dela na obstoječih objektih, s katerimi se ne spremeni gabarit objekta in s katerimi se ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Tem pogojem pa izdelava kukerlov na strehi objekta ne ustreza.

Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo. Navajata, da je zmotna ugotovitev tožene stranke, da ne izkazujeta pravice razpolaganja. Menita, da tožnica izkazuje pravico razpolaganja s pogodbo, iz katere izhaja, da je kupila podstrešne prostore levo preko nosilnega tramu, tožnik pa pravico razpolaganja izkazuje z najemno pogodbo, iz katere izhaja, da je najete prostore dolžan adaptirati. Navajata še, da je iz predloženih skic razvidno, da se z deli ne posega v konstrukcijo objekta, niti se ne spreminja gabarit. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru sta tožnika priglasila dela - izvedbo "kukerlov" na strehi objekta. Dovolitev priglašenih del ureja določba 62.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 15/89 in Ur.l. RS, št. 26/90). Po določbi 1. odstavka 62. člena navedenega zakona je pogoj za dovolitev priglašenih del, da investitor izkaže pravico razpolaganja z objektom, na katerem namerava priglašena dela izvajati. Tudi po presoji sodišča tožnika pravice razpolaganja z objektom ne izkazujeta, zato je prvostopna odločba nezakonita. Ker sta tožnika priglasila dela na strehi objekta, ki je po njunih navedbah večstanovanjska hiša, bi v obravnavanem primeru, ko gre za dovolitev del na strehi objekta, izkazala pravico razpolaganja le, če bi predložila dokaz o tem, da sta lastnika ali solastnika stanovanja ali poslovnega prostora v predmetnem objektu in da se z izvedbo del strinjajo vsi lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v predmetnem objektu. Streha objekta v večstanovanjski hiši je namreč po določbah stanovanjskega zakona skupni del hiše (2. odstavek 8. člena), skupni deli v večstanovanjski hiši pa so v solastnini vseh etažnih lastnikov (3. odstavek 12. člena). Glede na navedeno se tožnika motita, ko menita, da sta izkazala pravico razpolaganja s pogodbo o nakupu sobe (tožnica) in z najemno pogodbo (tožnik). Že zato je moralo sodišče tožbo zavrniti, ne da bi se spuščalo v presojo, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za dovolitev priglašenih del. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I in 45/I/94)).