Jedro

Pri ugotavljanju nesorazmernosti med obsegom premoženja ter dohodki se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba, zoper katero teče postopek, v lasti ali je z njim razpolagala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu, kolikor se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo 366,08 EUR (IV. točka izreka), potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v izreku navedeno premično premoženje (v vrednosti 247.186,95 EUR), nezakonitega izvora (I. točka izreka); da se navedeno premoženje tožencu odvzame in s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije (II. točka izreka); razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 247.186,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.7.2013 dalje do plačila, v roku 15 dni (III. točka izreka); kar je zahtevala tožnica več (plačilo dodatnih 22.882,14 EUR) in drugače (opis premičnin iz I. točke), zavrnilo (IV. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti 3.383,24 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stranski intervenient pa sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper zavrnilni del sodbe (IV. točka izreka) in to glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo 366,08 EUR, se tožnica pravočasno pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovljeno vrednost premoženja 247.186,95 EUR poveča za 366,08 EUR, torej na 247.553,03 EUR. Navaja, da sodišče v izračunu vrednosti nezakonitega izvora ni upoštevalo postavke izgube nastale s prodajo vrednostnih papirjev v letu 2010 v višini 366,08 EUR. Res je odtujitev vrednostnih papirjev v obdobju finančne preiskave že odražena v skupni razliki vrednosti "finančnega" premoženja na prvi in zadnji dan preiskave, vendar le v primeru, če je ob odtujitvi prišlo do odgovarjajočega povečanja druge oblike premoženja, ali zmanjšanja obveznosti. Če temu ni tako, pride avtomatično do zmanjšanja neto vrednosti premoženja oziroma skupne razlike, kar vodi k popravku te vrednosti za znesek ugotovljene izgube. Res ustvarjene izgube ne gre šteti za premoženje, kar se niti ne zatrjuje, temveč gre za popravek vrednosti dohodka, ki se je za preiskovano obdobje ugotovilo s pomočjo uporabe posredne metode ugotavljanja dohodkov ter je kot taka le podlaga za ugotovitev, kolikšen del premoženja preiskovanca je upravičeno šteti za premoženje nezakonitega izvora. V izračun vrednosti nezakonitega premoženja bi se morala prišteti izguba s prodajo vrednostnih papirjev v višini 366,08 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega zahtevka v tem obsegu (točka 150 obrazložitve). Na prvi dan preiskave je toženec že bil imetnik vrednostnih papirjev v vrednosti 1.071,12 EUR (zato to premoženje ni premoženje nezakonitega izvora). V obdobju finančne preiskave je to premoženje odtujil za ceno 705,04 EUR, torej za 366,08 EUR pod prvotno vrednostjo. Sodišče prve stopnje je odtujitev vrednostnih papirjev v obdobju finančne preiskave, upoštevalo pri ugotovitvi skupne razlike vrednosti "fizičnega" premoženja na prvi in zadnji dan preiskave in to v vrednosti 1.071,12 EUR. Pravilno je zaključilo, da ustvarjene izgube ne gre šteti za premoženje s katerim je toženec razpolagal v obdobju finančne preiskave in ne za premoženje nezakonitega izvora (tretji odstavek 5. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora).

5. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu (kolikor se nanaša na znesek 366,08 EUR), potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).