Jedro

Če je podana potreba le po dopolnitvi dokaznega postopka, 1. odstavek 30. člena ZDSS-1 v interesu hitre rešitve spora prepoveduje vračanje zadeve sodišču prve stopnje. Pri tem sodišče druge stopnje glede ugotavljanja dejanskega stanja prevzema nekatere pristojnosti v postopku, ki so sicer značilne za postopek pred sodiščem prve stopnje, vendar so tako spremenjene pristojnosti zakonska posledica rešitev iz 30. člena ZDSS-1, katerih bistveni namen je, da se spor pred delovnim in socialnim sodiščem pravnomočno reši čim hitreje, "na eni poti skozi postopek".

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje višje stopnje telesne okvare v posledici resekcije želodca in posledične nedohranjenosti oziroma je v tej zvezi zavrnilo zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke, v kateri je tožena stranka vztrajala pri ugotovljeni 40 % telesni okvari v posledici drugih bolezni. Pri tem se je postavilo na stališče, da se je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe utemeljeno oprla na podatke o tožničini telesni teži, ki jih je invalidski komisiji posredovala tožničina osebna zdravnica, in morebitne kasnejše spremembe telesne teže na odločitev niso mogle vplivati.

Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da je pri tožnici na podlagi doslej ugotovljenih dejstev v posledici funkcijskih motenj po operaciji želodca in nedohranjenosti podana dodatna telesna okvara, vendar bi bilo potrebno za določitev ustreznega odstotka izvesti še ustrezne dokaze. Ker tega odstotka sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ugotovilo in bo v tej zvezi potrebno dopolniti že pribavljeno izvedensko mnenje, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj ni namen pritožbene obravnave po 30. členu ZDSS-1, da bi pritožbeno sodišče dejansko prevzelo pristojnosti, ki jih ima prvostopno sodišče. Zoper sklep sodišča druge stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve odločb postopka iz prvega odstavka 30. člena ZDSS-1. Navaja, da mora sodišče druge stopnje upoštevati prepoved vračanja zadeve v novo sojenje, če je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze in sprejelo dokazno oceno o odločilnih dejstvih in mora nepravilnosti oziroma nepopolnost ugotovitve dejanskega stanja samo odpraviti z izvedbo dokazov, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo in s ponovitvijo dokazov, odločilnih za dokazno oceno, če se z dokazno oceno sodišča prve stopnje ne strinja. Glede na to bi sodišče druge stopnje moralo na obravnavi samo pribaviti dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma v ta namen zaslišati člana invalidske komisije in upoštevaje že zbrane dokaze meritorno odločiti.

Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Poleg dokumentacije v upravnem spisu tožene stranke je sodišče prve stopnje glede sporne telesne okvare doslej pribavilo in izvedlo naslednje dokaze: zaslišalo lečečo onkologinjo dr. V.V., pribavilo pojasnila tožničinega operaterja abdominalnega kirurga prof. dr. M.O., pribavilo dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje, neposredno zaslišalo člana invalidske komisije II. stopnje prim. asist. dr. B.K., obširno listinsko dokumentacijo o svojem zdravstvenem stanju v spornem obdobju pa je kot listinske dokaze predložila tudi tožnica (priloge A1 do A20 spisa).

Pritožba ima prav, da so bili zbrani praktično vsi potrebni dokazi za odločitev v sporu. Glede na drugačna pravna naziranja sodišča druge stopnje bi bilo eventualno potrebno pribaviti le dopolnilno izvedensko mnenje ali bi bilo potrebno dodatno zaslišati člana invalidske komisije glede dodatnih morebiti še nerazčiščenih vprašanj, ki jih sodišče druge stopnje šteje za bistvena in ki jih v izpodbijanem sklepu z vidika sodišča prve stopnje niti ni dovolj določno opredelilo. Tudi ob upoštevanju spremenjenega pravnega naziranja sodišča druge stopnje gre torej le za potrebo po dopolnitvi dokaznega postopka, za tak primer pa prvi odstavek 30. člena ZDSS-1 v interesu hitre rešitve spora prepoveduje vračanje zadeve sodišču prve stopnje tudi za ceno izvedbe neposredne obravnave pred sodiščem druge stopnje. Seveda pri tem sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZDSS-1 glede ugotavljanja dejanskega stanja prevzema tudi nekatere pristojnosti v postopku, ki so sicer značilne za postopek pred sodiščem prve stopnje. Vendar so tako spremenjene pristojnosti zakonska posledica rešitev iz 30. člena ZDSS-1, katerih bistveni namen je, da se spor pred Delovnim in socialnim sodiščem pravnomočno reši čim hitreje (gl. dr. J. Novak: Delovni spori, GZ, Ljubljana 2004, str. 45) "na eni poti skozi postopek" (gl. obrazložitev predloga ZDSS-1, poročevalec DZ RS, št. 87/2003, str. 31).

Glede na povedano je sodišče v smislu določb 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.